Spoznajte Islam

Verovanje v kader je eden od temeljev akide in šesti steber imana . Kdor zanika kader je izstopil iz Allahove vere. Omar je od Allahovega Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem prenesel hadis, v katerem ga je Gabrijel vprašal o imanu , pa mu je rekel: "Da veruješ v Allaha, Njegove angele, Njegove knjige, Njegove poslance, Poslednji dan in v Allahovo odredbo dobrega in zla." (zabeležil Muslim) DEFINICIJA KADA'A IN KADERA Islamski učenjaki se razhajajo po vprašanju definicije kada'a in kadera . Nekateri ju smatrajo kot sinonima za isto stvar, medtem ko drugi kader definirajo drugače od kada'a , govoreč, da je kader Allahovo znanje o tem, kar bodo Njegove stvaritve delale v prihodnosti, kada ' pa Allahovo ustvarjanje stvaritev po Njegovem znanju in volji. Kdor jih je definiral s takšno definicijo pravi: "Kada' in kader je ta precizen sistem, katerega je Allah postavil na tem svetu; obči (naravni) zakoni in zakonitosti, s katerimi je posledice vezal na v...

Vzvišeni Allah je potrpežljivost ustvaril kot neizčrpno dobroto, nezlomljiv meč, nepremagljivo vojsko, neosvojeno trdnjavo in zmago dveh složnih bratov. Hvaleč potrpežljive Vzvišeni Allah v Svoji Knjigi pravi, da jih bo nagradil brez računa: "Samo potrpežljivim bo izplačana njihova nagrada brez računa." (Kur'an; 39:10) Na drugem mestu pravi, da On potrpežljive usmerja, jim pomaga in njihovo potrpežljivost nagrajuje z gotovo zmago. Vzvišeni pravi: "In bodite potrpežljivi. Resnično je Allah s potrpežljivimi." (Kur'an; 8:46) Zahvaljujoč temu potrpežljivi dosežejo dobro tega in tudi onega sveta, tako notranje kot tudi zunanje blagodati. Poleg tega je Vzvišeni vodilno vlogo v veri zaupal tistim, ki so potrpežljivi in povsem prepričani, kar se jasno vidi v Njegovih besedah: "In od njih smo naredili voditelje, ki so vodili po Naših zapovedih, ker so bili potrpežljivi in bili prepričani v Naše ajete." (Kur'an; 32:24) Vzvišeni potrpežljivim daje vede...

Kesanje za grehe z obračanjem k Tistemu, ki pozna vse skrivnosti in odpušča grehe, je začetek poti pobožnih, kapital zmagovalcev, prvi korak iskalcev resnice, ključ za usmeritev zablodelih na Pravo pot, izhodišče izbrancev in pribežališče k Allahu. Kesanje je prva, srednja in poslednja postaja v življenju človeka. Pobožen človek se od njega ne razdvaja. Spremlja ga vse do smrti in gre z njim ter sledi njegovim stopinjam, celo ko se preseli v drugo hišo. Na kratko, kesanje je začetek in konec poti. Vzvišeni o njem pravi: "In vsi se pokesajte Allahu - o, verniki, da bi uspeli." (Kur'an; 24:31) Vzvišeni pravi: "In kdor se ne pokesa, potem takšni – oni so zalimun ." (Kur'an; 49:11) Tako je Allah vse ljudi razdelil na dve vrsti. Tiste, ki se za svoje grehe kesajo in bodo dosegli želeno, ter tiste, ki se ne kesajo in s tem sebi delajo krivico. Tretje vrste ni. V oči pade, da je nekesanje za grehe Vzvišeni poimenoval krivičnost ( zulm ), a kako drugače bi se lahko...

Bil je človek, ki je ogromno prispeval k muslimanski politični miselnosti v času, ko so muslimanski svet hipnotizirale zahodnjaške ideje o nacionalizmu, nacionalni državi in sekularizmu. V takšni atmosferi je proti tem prevarantskim ideologijam povzdignil svoj glas in jih v enem samem zamahu označil za moderni džahilijjet (primitivno barbarstvo predislamskega obdobja). To odločno stališče ga je 29. avgusta 1966 poslalo na vislice. Obtožnice proti Sejjidu Kutbu so temeljile na njegovi sedaj zelo znani knjigi Ma'alim fil-tarik (Znaki na poti). Knjiga obstoječe sisteme v muslimanskih družbah označuje za džahilijjet , ponuja napotke muslimanskim aktivistom in opisuje korake, katere morajo narediti pri vzpostavitvi družbe temelječe na Božanski usmeritvi. Sejjid Kutb je bil zelo ploden pisatelj. Njegova najboljša dela so bila napisana po nenadni vrnitvi iz ZDA. Na celini preko oceana ga je najbolj razočarala zaslepljenost ameriške družbe z materializmom in razširjenost spolne anarhije. L...

Danes je celotno človeštvo obdano z velikim zlom, tako med muslimani kot nemuslimani. Njihova življenja upravlja kultura, ki je bila rojena iz robatega materializma, sedaj pa se je popolnoma potopila vanj. Praktična politika in teoretična filozofija te kulture temelji na nestabilnih temeljih. Filozofija in moralnost, znanost in socialni sistem, zakoni in politika, vsaka poteza te kulture je odšla v napačno smer, dosegla kritično točko dekadence in ni več daleč od zloma ter popolnega razpada. Ta kultura ima svoj izvor v ljudeh, ki niso bili blagoslovljeni z modrostjo. Seveda je imela svoje religijske voditelje in jih še danes ima, vendar ti niso obdarjeni z modrostjo in znanjem, niti niso opremljeni z zakoni božanskega izvora. Niso imeli nobene opore, razen varljivih religijskih konceptov, ki jim niso mogli ponuditi pravilnih smernic. Poleg tega to ni moglo delovati drugače kot ovira za napredek znanosti. Rezultat je bil, da so ljudje, ki so bili željni napredka, zabrisali religijo stra...

Pod verovanjem v bodoči svet se razume verovanje v vse, o čemer nas je Allah obvestil v Svoji knjigi in Njegov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem v hadisih, kar se bo zgodilo po smrti, kakor je zasliševanje in trpljenje ali uživanje v grobu, oživljenje po smrti, zbiranje na enem mestu zaradi obračuna, izpostavljanje knjig dejanj, obračun, tehtanje dejanj, Havd (vrelec), Most nad Peklom, Raj in Pekel ter vse, kar je Allah v njima pripravil za njune prebivalce. Častni Kur'an pogosto omenja bodoči svet, pazljivo razlaga njegov obstoj in opozarja nanj, to pa počne z raznimi metodami arabskega jezika. Eden od dokazov, ki poudarja pomembnost tega temelja je, da Kur'an verovanje v bodoči svet zelo pogosto povezuje z verovanjem v Allaha. Allah pravi: Krepost je, kdor veruje v Allaha in Poslednji dan. (Kur'an; 2:177) Kdor veruje v Allaha in Poslednji dan in dela dobro, za njih je nagrada pri njihovem Gospodarju in brez straha nad njimi in ne bodo obžalovali. (Kur'an; 2:62)...

Vsa hvala pripada izključno Allahu – edinemu Bogu ter Stvarniku in naj sta mir ter blagoslov z Njegovim poslancem Muhammedom, z njegovo častivredno ugledno družino ter z vsemi njegovimi ashabi. Tuzemsko življenje je podobno nebu nad nami: včasih je vedro, včasih pa oblačno in sivo, vendar vedi, da zemlja ne bo obrodila, vse dokler se ne združijo temni oblaki, nato pa iz njih začne padati dež. Četudi se ti v danem dnevu naberejo skrbi in te doleti žalost, stiska ter nesreča, vedi, da zagotovo, brez trohice vsakršnega dvoma, prihaja dež, izhod, zato ne bodi žalosten. In Allah bo po tegobi dal olajšanje. (Kur'an; 65:7) In resnično s težavo pride olajšanje. (Kur'an; 94:5) Tuzemsko življenje ni večno! Polno je takšnega ali drugačnega pomanjkanja. Čeprav mnogi ljudje na tem svetu sami sebi pripisujejo velik pomen glede na veličino, ugled in položaj, nekateri pa tudi popolnost; vendar pa bi le-ti, če bi zares bili popolni, živeli večno in tako nikoli ne bi umrli: Vse kar je na njem (...

I stigfar pomeni iskanje odpuščanja za storjene grehe. Odpuščanje pomeni zaščito pred zlom storjenih grehov in pokrivanje le-teh. Vzvišeni Allah Svojemu sužnju, ki Ga zaprosi za odpuščanje grehov, pokriva grehe in ne razkriva njegove sramote na tem svetu. Pokril mu jih bo tudi na bodočem svetu in ne le da ga ne bo osramotil na Sodnem dnevu, ampak mu bo iz Svoje milosti izbrisal tudi kazen za storjene grehe. Iskanje odpuščanja za storjene grehe se v Kur'anu omenja na številnih mestih. Iskanje odpuščanja se včasih ukazuje, na primer z besedami Vzvišenega: "In iščite odpuščanje od Allaha. Resnično Allah največ odpušča, je Najbolj Usmiljen," (Kur'an; 73:20) včasih se iskanje odpuščanja hvali in priporoča, na primer z besedami Vzvišenega: "In tistih, ki iščejo odpuščanje pred zoro," (Kur'an; 3:17) včasih pa se pojasni, da bo Allah tistim, ki Ga prosijo za odpuščanje, odpustil, na primer z besedami Vzvišenega: "In kdor stori zlo ali je krivičen do sebe,...