Preskoči na glavno vsebino

NAJ BO TVOJA GLAVNA SKRB ALLAHOVO ZADOVOLJSTVO

Vsa hvala pripada izključno Allahu – edinemu Bogu ter Stvarniku in naj sta mir ter blagoslov z Njegovim poslancem Muhammedom, z njegovo častivredno ugledno družino ter z vsemi njegovimi ashabi.

Tuzemsko življenje je podobno nebu nad nami: včasih je vedro, včasih pa oblačno in sivo, vendar vedi, da zemlja ne bo obrodila, vse dokler se ne združijo temni oblaki, nato pa iz njih začne padati dež. Četudi se ti v danem dnevu naberejo skrbi in te doleti žalost, stiska ter nesreča, vedi, da zagotovo, brez trohice vsakršnega dvoma, prihaja dež, izhod, zato ne bodi žalosten.

In Allah bo po tegobi dal olajšanje. (Kur'an; 65:7)

In resnično s težavo pride olajšanje. (Kur'an; 94:5)

Tuzemsko življenje ni večno! Polno je takšnega ali drugačnega pomanjkanja. Čeprav mnogi ljudje na tem svetu sami sebi pripisujejo velik pomen glede na veličino, ugled in položaj, nekateri pa tudi popolnost; vendar pa bi le-ti, če bi zares bili popolni, živeli večno in tako nikoli ne bi umrli:

Vse kar je na njem (na tem svetu) bo minilo. (Kur'an; 55:26)

Tuzemsko življenje, ki se v arabščini imenuje dunja (tj. nekaj nizkega), ni naš dom. Ne, ni niti naš dom, niti ne mesto trajne nastanitve. Tuzemsko življenje ni nekaj, za kar bi morali trpeti, se na moč truditi in delati zanj. Mar ne vidiš, da je ta dunja pravzaprav človekov največji sovražnik. Na tej dunji nas doletijo skrbi in tegobe. Na njej obolevamo. Na njej izgubljamo naše najbližje. Pa vendar – in kako čudni smo ljudje – se kljub temu na vso moč navežemo na to življenje, na to kratko in minljivo dunjo.

Zato pravim, da ne bi bili žalostni: Tej dunji ne posvečaj veliko pozornosti, ne dovoli, da bi imela pri tebi veliko vrednost. Tudi sam vidiš, da smo zaradi tega, kar imamo za vredno – potem, ko le-to izgubimo – žalostni. Kdo od nas je bil kdaj žalosten zaradi mokre, neuporabne vžigalice, če jo je izgubil? Prav gotovo nihče. Kdo je postal žalosten zaradi enega samega centa? Prav tako nihče.

Za vsem tem, kar srcu ni ne drago ne vredno, oseba zagotovo ne žaluje. Kljub temu drži: Naša grenka realnost je, da žalujemo in smo žalostni zaradi tega, kar je minljivo. Veliko bolj žalujemo in smo žalostni zaradi izgube dunje ali tega, kar je na njej, kot pa žalujemo zaradi izgube dobrih dejanj.

Koliko ljudi se je navezalo na svoje premoženje, pa so bili uničeni ravno zaradi njega?! Koliko ljudi se je navezalo na svojo oblast, pa so se nato tisti, katerim so vladali, uprli in mu to oblast odvzeli?! Koliko se jih je navezalo na svoje otroke? Nudili in dali so jim vse, kar so jim lahko, a so bili zaradi njihove neposlušnosti deležni skušnjav in tegob. Življenje na tem svetu je takšno. Zatorej, da se ne bi žalostil, ničesar in nikogar na njem ne precenjuj in naj bo tvoja daleč največja skrb posmrtno življenje ali onostranstvo. Kajti tisti, čigar največja skrb bo onostranstvo, ne bo žalosten zaradi dunje!

Allahov poslanec, sallallahu alejhi ve sellem, je dejal: "Čigar skrb bo onostranstvo – Allah mu bo dal bogastvo v srcu, ga naredil spokojnega, dunja pa mu bo prišla ponižno. Tisti, čigar skrb pa bo dunja – Allah mu bo dal v očeh siromaštvo, naredil ga bo raztresenega in od dunje bo deležen zgolj toliko, kot mu je že predpisano." (hadis prenaša Et-Tirmizi, za verodostojnega ga je ocenil šejh Albani v delu Sahih Sunen Tirmizi 2465)

Ibn Kajjim je rekel: "Ko kakšen Allahov suženj (tj. človek) začenja svoj dan ali ponoči odhaja leč, v svojem srcu pa ne bo imel druge skrbi kot le skrb za Allahovo zadovoljstvo, bo Allah poskrbel za vse njegove potrebe in od njega odgnal vse, kar ga skrbi, da bi tako srce Svojega sužnja očistil vsake omembe, razen omembe Njega in da bi tako celotno telo Svojega sužnja namenil izključno pozornosti Njemu Vzvišenem. Vendar pa tisti, ki začenja svoj dan ali ponoči odhaja leč, njegova glavna skrb pa je dunja – njemu bo Allah povečal skrbi in tegobe, prepustil ga bo samemu sebi, naredil njegovo srce okupirano z omenjanjem tega, kar je ustvarjeno, namesto Stvarnika, naredil bo, da bo njegovo telo okupirano s služenjem tistim, ki so ustvarjeni, namesto s služenjem in pozornostjo Gospodarju vsega ustvarjenega, zato se bodo takšni utrudili v služenju ljudem, kakor se utrudijo živali." (odlomek iz knjige El-Fevaid)

Ne bodi žalosten, četudi bi se ti zoperstavljali in se od tebe razlikovali prav vsi ljudje na svetu. Sin Allahovega poslanca Noeta je odklonil, da se vkrca na ladjo skupaj z njim, medtem ko je Lotova žena odklonila poziv v Allahovo vero. Mogoče je lahko tudi tebi največji sovražnik prav najbližja, tebi najbolj draga oseba. Prav zato nikogar ne imej pretirano rad in nikomur ne verjemi preveč, saj presenečenja in prevare prihajajo brez uvoda. Ljubi, veruj in naveži se s srcem le na Allaha. Allah te tako nikdar ne bo zapustil. Allah te ne bo niti neprijetno presenetil niti prevaral.

Če nočeš biti žalosten, potem glej pred sabo, ne obračaj se ne levo ne desno od svoje poti. Samemu sebi postavi cilj: Hočem gledati Allahov obraz. Želim Allahovo zadovoljstvo. Želim Raj. Stremi k temu, da ti bo vedno in povsod glavna ter osnovna skrb, kako bo Vzvišeni Allah zadovoljen s tabo, kako in na kakšen način boš pridobil Njegovo zadovoljstvo! Stremi k temu, da prav z vsakim svojim dejanjem iščeš Allahovo zadovoljstvo, v kolikor pa te On, Vzvišeni, skuša, vedi, da je to iz Njegove ljubezni do tebe.

Bodi zadovoljen z Allahom in ne jezi se zaradi tega, kar je On določil, da se bo zgodilo. Allahov poslanec, sallallahu alejhi ve sellem, je dejal: "Zares je veličina nagrade sorazmerna veličini preizkušnje! In zares, ko Allah vzljubi nek narod, ga preizkuša; pa tisti, ki bo zadovoljen, tudi z njim bo zadovoljno; tisti, ki se jezi, se bo tudi nanj jezilo." (zabeležil Et-Tirmizi, 2523, šejh Albani je hadis ocenil kot dober)

Imej lepo mišljenje o svojem Gospodarju in vedi, da ti On želi le dobro! Drži, ti ne veš, kaj je dobro zate, ampak vedi ter bodi prepričan, da ti tvoj Gospodar želi zgolj in samo dobro! Bodi pozoren na to, kar je rekel Omar, naj bo Allah zadovoljen z njim: "Vseeno mi je, kako se mi bo začel dan – s tem, kar imam rad, ali s tem, česar nimam – saj jaz ne vem, ali je zame dobro to, kar imam rad in ne vem, ali je zame dobro to, česar nimam rad."

Allahovo zadovoljstvo naj bo tvoja glavna skrb, pa četudi bi bili prav vsi ljudje jezni nate! Ne glej ljudi! Varuj se tega, da bi iskal njihovo zadovoljstvo, obenem pa grešil do Allaha! Eden izmed prebivalcev Medine je povedal: "Muavija, naj bo Allah zadovoljen z njim, je napisal pismo Aiši, naj bo Allah zadovoljen z njo, v katerem je pisalo: 'Napiši mi nekaj, s čimer mi boš svetovala, ampak ne preveč na dolgo.' Aiša, naj bo Allah zadovoljen z njo, je Muaviji napisala: 'Selamun alejke. Zares sem slišala Allahovega poslanca, sallallahu alejhi ve sellem, da je rekel: - Kdor bo iskal Allahovo zadovoljstvo in s tem jezil ljudi, ga bo Allah zaščitil pred zlom ljudi! Kdor pa bo iskal zadovoljstvo ljudi in s tem jezil Allaha, ga bo Allah prepustil ljudem. Ve selamun alejke.' " (zabeležil Et-Tirmizi, šejh Albani je hadis ocenil kot verodostojnega) Naj te ne skrbi zaradi ljudi, saj ti ničesar ne morejo: Ne morejo ti ne škodovati ne koristiti brez Allahovega dovoljenja (tj. Njegove odredbe). Potrudi se, da bi bil s teboj zadovoljen Allah! Bodi pokoren svojemu Gospodarju, docela opusti, kar je prepovedano, po opravljenih obveznih delih skušaj storiti čim več prostovoljnih in z njimi išči zgolj Allahovo zadovoljstvo.

Ničesar od tega, kar je dobro, ne podcenjuj, češ da nima velike vrednosti. Saj ti zares ne veš, kaj in katero delo ti bo jutri koristilo pri Allahu. Soproga kalifa Haruna Er-Rašida, imenovana Zubejda, naj se ju Allah usmili, je za svojega časa opravila veliko delo. Na področju Mina v bližini Meke, kjer takrat ni bilo vode, je izvršila zelo zahteven projekt. Romarji, ki so odhajali na hadž so tam pogosto prenočili, ne da bi imeli kaj piti, zato je Zubejda 174. hidžretskega leta močno spodbujala, naj se najde kakršenkoli vodni izvir, ki bi ljudem olajšal njihovo romanje. Kljub prizadevanju so izvir našli daleč stran, vendar pa je bil od tam in do Mine zgrajen dolg kanal, preko katerega so se romarji zdaj nemoteno oskrbovali z vodo. Zubejda je umrla. Po njeni smrti so jo sanjali nekateri dobri ljudje. Vprašali so jo: "Kaj je Allah naredil v zvezi s tabo? Kako je Allah ravnal v zvezi s tabo?" Ona jim je odgovorila: "Allah mi je oprostil grehe! Allah mi je oprostil grehe!" pa so jo vprašali: "Ali je to zaradi vodnjaka, ki si ga izkopala?" pa je odvrnila: "Ne, prisežem pri Allahu! Vodnjak kot vodnjak. Oprostil mi je grehe zaradi dveh rekatov prostovoljne nočne molitve, pri katerih sem vztrajala!"

Dveh rekatov nočne molitve ne smatraj nevrednim. Dva rekata salatu-d-duha ne imej za nekaj malega. Ne zadržuj se, da bi vejo, steklenico ali karkoli drugega, kar moti mimoidoče, umaknil s poti. Ne zadržuj se pri tem, da stari osebi pomagaš čez cesto. Ko srečaš brata se mu nasmehni. Če poznaš nekoga, ki je poškodovan, preizkušen in potreben pomoči, ter veš, da mu lahko olajšaš s pomočjo svojega premoženja ali vsaj s polovico besede, mu olajšaj.

Olajšaj ljudem!

Če svoja življenja izpolnimo z dobrimi dejanji in z njimi iščemo Allahovo zadovoljstvo, potem lahko upamo, da nam bo Allah življenja vzel v trenutku, ko ta dobra dejanja počnemo. Za konec bi si bilo vredno zapomniti tri dejstva, katerim ne moremo oporekati:

  • na tem svetu nimamo miru pred drugimi ljudmi,
  • na tem svetu nimamo odmora in
  • na tem svetu ni rešitve pred smrtjo.

Vsa hvala pripada izključno Allahu in naj sta mir ter blagoslov s poslednjim Allahovim poslancem.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...