V imenu Allaha, Milostnega, Usmiljenega. Hvala Allahu, Gospodarju vseh svetov, naj sta mir in blagoslov na Njegovega Poslanca Muhammeda, ki je bil poslan pred Sodnim dnem, da človeštvo odpelje iz čaščenja stvaritev v čaščenje Stvarnika.
In naj bo med vami skupina, ki bo pozivala k dobremu, in ukazovala pravilno ter prepovedovala zlo; in takšni so uspešni. (Kur'an; 3:104)
In kdo je boljšega govora od tistega, ki poziva k Allahu in dela dobro ter pravi: "Zares sem od muslimanov." (Kur'an; 41:33)
Islamski preporod je v polnem teku in povsod po svetu prevzema pobudo. Nemuslimani sprejemajo islam, vsaka nova generacija muslimanov pa v prakticiranju islama preseže svoje starše. Razširila se je globalna identiteta muslimanov, upori proti tiranijam in diktaturam se vrstijo, poziv v islam pa je čedalje glasnejši. Na tem mestu se bomo osredotočili na naše dolžnosti v tej fazi islamskega preporoda.
Allah je pred 1400 leti Muhammedu, sallallahu alejhi ve sellem, razodel popoln način življenja, kompleten sistem pravil, ki obravnavajo vse stvari v življenju. Na drugi strani si ljudje že desetletja jemljejo pravico do svobodnega vzpostavljanja svojih zakonov. Ti zakoni kot po pravilu koristijo samo močnim in bogatim, medtem ko za šibke pomenijo zatiranje.
Vendar bolj kot mineva čas, bolj se kažejo znaki razpada. Vidimo, kako se demokracija in zahodni koncept svobode razkrivata. Danes v sistemu demokracije zlahka vidimo moralne in vojaške, v zadnjem času pa tudi finančne in gospodarske razpoke ter izgube. Tako kot vsaka zver ponori v primeru ogroženosti ali v trenutkih zadnjih vzdihljajev, tako v tem trenutku norijo tudi demokratične države. Zlahka lahko trdimo, da so to obupani izdihljaji ogroženega in umirajočega sistema.
V demokraciji zakoni nikoli ne bodo pravilni. S tem se bodo strinjali tudi tisti, ki verjamejo v njo. Politiki nikoli ne morejo postaviti pravilnih zakonov. Njihovi zakoni se spreminjajo glede na retoriko drugih politikov, razpoloženje prebivalcev, mednarodno atmosfero itn.
Eden od čudežev islama je, da ima kompleten niz zakonov, ki izhajajo iz Kur'ana in Sunneta Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem. To so zakoni, katerih ne moremo spremeniti, v vseh zgodovinskih obdobjih pa prinašajo pravičnost. Allah pravi:
Sodba pripada samo Allahu. (Kur'an; 12:40)
Obstaja ogromno primerov tega, kako pokvarjen je človek, ko predpisuje zakone. Vsi se bomo strinjali, da poslanci v parlamentu veliko zakonov sprejmejo v svojo korist ali v korist svojih podpornikov. Človeški zakoni lahko vodijo le v eno stvar, to pa je pokvarjenost. Allah pravi:
Na kopnem in na morju je nastal nered zaradi človeških del. (Kur'an; 30:41)
V demokraciji je korupcija ogromna in dolžnost muslimanov je, da jo razkrijemo in odpravimo. V današnjih pokvarjenih časih moramo islam vzpostaviti kot celoto – na individualni ravni kot tudi v družbi. Cela Zemlja pripada Allahu in cela Zemlja potrebuje islam. Samozavestno moramo nositi zastavo islama in ne smemo kolebati, v svoje delo pa moramo vložiti maksimalen trud. Družabniki niso dvomili v islam, zato so ga vzpostavili v popolnosti. Ne smemo obupavati zaradi neprestanega spletkarjenja in napadov nevernikov. To bi moralo še povečati naš iman, saj se je takšno spletkarjenje in napadanje dogajalo tudi v času Muhammeda, sallallahu alejhi ve sellem.
Tako pridemo do vprašanja, v kaj pozivamo ljudi? To je zelo pomembno vprašanje, saj moramo vedeti, katere teme nagovoriti v določeni situaciji. Pomembno je tudi, da vsaka oseba poziva v skladu s svojim znanjem, saj ne moremo biti prosti delovanja v davi. Ne moremo reči, da je dava le za šejhe, učenjake in za tiste, ki so študirali. Poglejmo mravljo, ki je pozvala ostale mravlje. Allah pravi:
Dokler niso prišli do doline mravelj, ko je mravlja rekla: "O, mravlje! Vstopite v svoje naselbine, da vas Sulejman in njegove vojske ne zmečkajo, a da ne opazijo." (Kur'an; 27:18)
Mravlja je opazila, da ostalim mravljam grozi nevarnost, zato je odšla k njim in jih opozorila. Včasih oseba naredi majhno dejanje, vendar ne razume, kako velik vpliv to dejanje lahko pusti. Majhna mravlja je opozorila druge mravlje in rešila celotno mravljišče. Zato ne podcenjujte svojega delovanja v davi, vendar morate obenem paziti, da to delate pravilno. Torej poziv v islam je dolžnost vsakega od nas, vendar v skladu z našim znanjem. Poslanec Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem je rekel: "Kdor vidi neko zlo, naj ga odstrani s svojo roko. Če tega ne more, potem s svojim jezikom. Če tudi tega ne more, potem s svojim srcem, to pa je najslabši iman." (zabeležil Muslim) Rekel je tudi: "Prenesite od mene, pa četudi samo en ajet." (zabeležil El-Buhari) In:"Na Sodni dan bo prišel človek, nanj bo obešen njegov sosed in človek bo rekel: 'Gospodar moj, pri Tvojem dostojanstvu! Nisem ga prevaral niti v družini niti v imetju.' Nakar bo sosed rekel: 'Resnico govori, vendar me je videl v grehu, pa me ni odvrnil.' " (zabeležil Muslim)
Torej vsak od nas mora biti družbeno koristna oseba, včasih to lahko stori z roko, drugič z jezikom, v določenih situacijah pa je oseba nemočna in to lahko le prezira v srcu. Poleg tega moramo biti previdni in neprestano iskati nasvete ter znanje od učenih.
Vendar še vedno ostajamo pri vprašanju, v kaj pozivamo. Obstaja enostaven hadis, katerega poznajo vsi študenti islamskega znanja in ne le oni, ampak tudi večina običajnih muslimanov. Muaz ibn Džebel je rekel: "Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem me je poslal (v Jemen) in rekel: 'Odhajaš k narodu od pripadnikov Knjige (kristjani in judje), pa jih pozovi na pričanje, da ni drugega božanstva razen Allah in da sem jaz Allahov poslanec. Če se odzovejo temu, potem jih obvesti, da jih je Allah zadolžil s petimi molitvami v toku noči in dneva. Če to sprejmejo, potem jih obvesti, da jim je Allah predpisal zekat, ki se jemlje od njihovih bogatašev in daje njihovim siromakom. Če to sprejmejo, se varuj njihovega dragocenega premoženja (pri jemanju zekata) in varuj se molitve mazluma (komur je bila storjena krivica), saj med njo in Allahom ni nikakršne prepreke.' " (Muttefekun ajehi)
Iz tega hadisa vidimo, da je prva in najpomembnejša stvar, v katero moramo pozivati, šehadet la ilaha illallah, torej islamski monoteizem (tevhid). To mora biti naša prioriteta in v to moramo pozivati vsi, saj ima znanje o tem vsak musliman, v smislu da je to temelj islama.
Vendar nekdo lahko reče, da bo razlagal le predpise poroke in ločitve. Drugi bo rekel, da bo govoril le o lepem obnašanju in moralnosti. Tretji bo dejal, da noče govoriti o politiki, ker s tem ni seznanjen in bi bilo to preveč zanj. Seveda s tem ni nič narobe, dokler ne zapostavimo poziva v šehadet. Delaj kar lahko in kolikor si sposoben. Vendar ne smemo kritizirati drugih, ki nočejo govoriti o temi, za katero si se odločil sam. Islam je širok in zajema ogromno stvari ter tem. Če nekdo hoče govoriti o politiki in ve o čem govori – res je, da bo preživljal težke trenutke – ga muslimani ne smemo kritizirati. Če nekdo hoče govoriti o moralnosti in lepem obnašanju, ga ne smemo kritizirati. Če se nekdo zoperstavlja sektam z napačnim islamskim razumevanjem določenih stvari, ga ne smemo kritizirati. Na to opozarjamo, ker se velikokrat zgodi, da se oseba odloči za poziv in govor o le enem islamskem področju, potem pa kritizira vse ostale, ki se niso odločili tako kot on. To je bolezen, ko se začnemo kritizirati, namesto da bi to razumeli kot dopolnjevanje in da smo ena enota z istim ciljem.
Ob vsem tem moramo biti pozorni, da pozivamo v tisto, kar poznamo zelo dobro in da ne pozivamo ter ne govorimo o tem, česar ne poznamo. Če oseba ne pozna zadev tekfira (razglašanje osebe za nevernika, na podlagi utemeljenih dokazov) – preprek, pogojev in vzrokov – potem pa odide in tekfiri vse po vrsti, to lahko postane zulm (krivica) in to ni več dava. Dava zahteva modrost. Moramo razumeti, kdo smo in kakšna je naša pozicija glede islamskega znanja. Ne bomo delali krivice, če bomo poznali svoje meje in pomanjkljivosti.
Drug problem nastane, ko naš mesdžid (mošeja) postane edini mesdžid, kar pomeni, da oseba poziva v svoj džemat (skupnost) ali mesdžid, ne pa v menhedž (pot), metodologijo in islam, s katerim je prišel Poslanec Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem. Ta problem se pojavi, ko oseba poziva k svojemu šejhu, katerega ljubi in mu slepo sledi; ko poziva v svojo organizacijo ali gibanje, ne pa v islam in tevhid. Če nekdo sprejme pravilno metodologijo islama in moli v drugem mesdžidu, to ne pomeni, da je v zablodi. Ta oseba je še vedno brat ali sestra v islamu. Če nekdo ne moli v istem mesdžidu, to ne pomeni nujno, da ga lahko nazivaš s tekfirovcem in haridžijem, ali inovatorjem in mušrikom. Ali ne pozivamo v isto religijo?
Moramo se začeti zavedati, da pripadamo islamskemu ummetu. Čeprav se ne strinjamo z nekaterimi pripadniki tega ummeta, smo še vedno del njega. Zato mora biti dava k islamskemu ummetu, ne pa k skupini, gibanju, organizaciji ali mesdžidu. Te stvari so sredstva. Mesdžid ali islamski center je sredstvo, da muslimane usmerimo k ummetu Muhammeda, sallallahu alejhi ve sellem, ne pa k neki skupini. To mora biti sestavni del naše dave. Brez tega da'i izgubi vizijo, saj njegova dava postane ozka, pod njegovimi nogami; ko ummet definira kot njegov mesdžid ali skupino mesdžidov. Torej moramo se zavedati, da naša dava ni poziv v organizacijo ali k posameznemu šejhu, ampak je poziv v tevhid in poziv, da pripadamo ummetu Muhammeda, sallallahu alejhi ve sellem. Njihova bolečina je naša bolečina, njihova skrb je naša skrb in njihovo veselje je naše veselje. Šele tako dava postane zrela.
Sedaj ko vemo na čem mora temeljiti poziv, moramo tudi razumeti, kaj ta poziv pomeni. Allah pravi:
On je Tisti, ki je poslal Svojega poslanca z usmeritvijo in religijo resnice, da prevlada nad vsemi religijami, čeprav mnogobožci tega ne marajo. (Kur'an; 61:9)
In zagotovo Smo vsakemu ummetu poslali poslanca: "Častite Allaha in izogibajte se taguta." (Kur'an; 16:36)
V teh dveh verzih nas je Allah obvestil o tem, kdo je Poslanec Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem in kaj je njegov cilj. Na tak način lahko spoznamo, da je bila misija Poslanca Muhammeda, sallallahu alejhi ve sellem, da ljudem reče, naj se izogibajo lažnih božanstev (tagutov) in naj verujejo v Allaha na pravilen način. Tako lahko razumemo tudi našo misijo, preden sploh pogledamo v medijsko prikazovanje islama ali imidž islama v medijih. Zadeva zavrnitve taguta je pomembna zadeva in temelj naše dave, saj je bil to temelj dave in misije vseh poslancev. Stvari, katerim se ljudje predajajo, so lahko zakoni, fizični kipi ali idoli, njihova kultura ali ideologija ... Vsi poslanci so prišli z istim sporočilom in z isto davo. Torej dava vsakega poslanca je bilo nasprotovanje širku (mnogoboštvu) in poziv v tevhid (monoteizem). Mojzes se je uprl faraonu, Abraham se je zoperstavil čaščenju kipov, Lot je nasprotoval homoseksualnosti, Šuajb je opozarjal na goljufanje v ekonomiji itn.
Torej, Allah pravi, da je poslal Svojega poslanca z usmeritvijo in religijo resnice. Kaj je bila zatem naloga Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem? Kaj je moral narediti s tem sporočilom? Naloga je, da islam nadvlada vse ostale religije, ideologije in sisteme življenja, čeprav mnogobožci tega ne marajo, to sovražijo in jih boli. Tako se je Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem zoperstavil čaščenju idolov in se uprl tagutom ter voditeljem. Ko se je to zgodilo, so se nazivi, katere so mu dajali mnogobožci, spremenili – pred razodetjem je bil el-emin (zaupanja vreden), po razodetju pa so mu dali nazive sahir (čarovnik), medžnun (norec) itn.
Seveda bodo nekateri ob takem pozivu začeli govoriti o slabem imidžu islama v medijih in med nemuslimani. Že sedaj nekateri govorijo, da moramo imeti islam, ki je enak demokraciji in da se moramo integrirati ali celo asimilirati v evropski način življenja. S tem spreminjajo islam in ne spreminjajo družbe, da bi se vrnila k Allahovim zakonom. Ko islam spremeniš na takšen način, je to popolnoma nesprejemljivo, ker tako spreminjaš misijo ter davo Allahovega Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem in se integriraš v kufr (nevero).
Muslimani na Zahodu so soočeni s tremi izbirami. Lahko se integriramo, izoliramo ali pa smo v interakciji z nemuslimani. Integracija pomeni, da popustiš pri svojem verovanju in spremeniš svojo ideologijo, zapostaviš določene predpise in se ne zoperstavljaš statusu quo. Nekateri pravijo, da bomo islamu dajali slab imidž med nemuslimani, če ne bomo vsaj malo popustili in se prilagodili. Že s temi besedami o slabem imidžu so padli v past politikov in medijev, saj je želja teh, da muslimani spremenijo svojo vero.
Želijo da popustiš, pa bi tudi oni popustili. (Kur'an, 68:9)
Zahodne vlade izvajajo spletke, ko islam delijo na dve vrsti: ekstremni islam in zmerni islam. Seveda je zanje pravilen islam zmerni islam. Kdo pa je definiral, kaj pomeni zmerni in kaj ekstremni islam? To so definirala poročila RAND institucije, FBI, CIA in mediji.
Zmerni islam je, da sočustvuješ z NATO vojaki, ko so ubiti v neki muslimanski državi, katero so okupirali. Zmerni islam je, da muslimanov v teh državah ne smeš imeti za svoje brate in sestre, ker se moraš identificirati kot evropski musliman, slovenski musliman, bosanski musliman. To bi bilo v redu, če bi se govorilo v smislu lokacije – da si musliman, ki živi v Evropi, Sloveniji, Bosni, vendar gre to dlje od tega, ker v očeh zahodnih vlad, ko rečeš, da si evropski musliman, to pomeni zvestobo, pripadnost, občutke in čustva, ki morajo biti v skladu s tem, kar mediji na Zahodu pravijo. Če postavijo okvir za ekstremni islam, ne smeš vstopiti v ta okvir, ali pa boš označen za ekstremista. Če si zunaj tega okvirja, pa si zmerni musliman. Vendar se tudi sami soočajo s problemom, ker se ta okvir neprestano širi. Vlade in mediji rečejo, da je podpiranje muslimanov v Afganistanu ekstremizem, naslednji dan rečejo, da je ekstremizem tudi nošnja hidžaba, tretji dan pa rečejo, da je ekstremizem že če klanjaš petkrat na dan. Muslimani se moramo zbuditi in pogledati, kaj nam Allah pravi o takšnih ljudeh in teh vladah.
In judje ter kristjani nikoli ne bodo zadovoljni s tabo, dokler ne boš sledil njihovi religiji. (Kur'an; 2:120)
In ne bodo se nehali boriti proti vam, dokler vas ne odvrnejo od vaše religije, če bodo lahko. (Kur'an; 2:217)
Želijo ugasniti Allahovo svetlobo s svojimi usti, a jih Allah odbija, da bi izpopolnil Svojo svetlobo, čeprav neverniki tega ne marajo. (Kur'an; 9:32)
O, vi, ki verujete! Ne jemljite za zaveznika od drugih mimo vas. Ne prizanašajo vam z oviranjem. Hočejo vam škoditi. Zagotovo je jasno sovraštvo iz njihovih ust, a kar skrivajo njihove prsi je še večje. Zagotovo vam pojasnjujemo znamenja, če ste razumni. (Kur'an; 3:118)
Islam nikoli ni imel dobrega imidža v očeh nemuslimanov. Dober imidž bo imel le takrat, ko se spremeni, da bi ustregel kufru, vendar to potem ni več islam. Zato se ne bomo integrirali niti se ne bomo izolirali, ker resnica mora priti na dan:
In reci: "Prišla je resnica in izginila je zabloda. Zares zabloda izginja." (Kur'an; 17:81)
To je narava resnice. Torej ne bomo se integrirali niti izolirali, vendar smo lahko in moramo biti v interakciji.
Kakor vidimo dejansko ni nič takega, kot je slab imidž islama. Slab imidž islama bi morda lahko bil, če islam hočeš spremeniti, da bi ustregel nemuslimanom. Dober imidž islama je, ko je islam predstavljen v čisti obliki.
Druga stvar pri tej temi o medijih je, da moramo postati neodvisni. Ne rabimo se zanašati na medije nemuslimanov. Nekateri pravijo, da moramo hoditi k množičnim medijem in jih uporabiti za predstavitev islama ter muslimanov. Vendar je to nemogoče, ker zahodnim medijem ne gre zaupati, saj so znani po svojih lažeh in prevarah, s katerimi se trudijo za svojo propagando, t. i. zmerne muslimane pa izkoriščajo kot orodje za svoje cilje.
Resnično moramo dojeti, da lahko postanemo samozadostni in neodvisni v tem pogledu. Začeti moramo ustanavljati svoje medijske kanale, kar lahko storimo preko časopisov, revij ali internetnih strani. Tako bodo ljudje spoznali pristranskost zahodnih medijev. Muslimani moramo podati svoja mnenja in poglede na obstoječe probleme ter jasno in glasno podpreti muslimane v tujini, ki so zapleteni v konflikte. Podati moramo pravilen islamski pogled in ne smemo postati samo še eden od medijskih lažnivcev. Danes novinarstvo (poleg politike) velja za največjega lažnivca, tudi med nemuslimani.
Muslimani moramo preporoditi prvotno bistvo novinarstva in medijev, se postaviti v prvo vrsto tega in ponovno definirati termine kot sta terorizem in ekstremizem. Znebimo se terminov zmerni musliman in ekstremni musliman. Ali si v islamu ali pa nisi. Ali si musliman ali pa si kafir. Tako bo vsak musliman spoznal samega sebe, kakšna je njegova pozicija, kakšna je njegova vloga in kakšna je njegova naloga.
Ko pozivamo ljudi moramo biti tudi zaskrbljeni za njih. Pri davi ne gre le za izpolnitev dolžnosti, ampak smo hkrati tudi žalostni, če naš narod ne sprejme islama, ker vemo, da jih bo Allah zaradi njihovega zavračanja kaznoval na onostranstvu.
In če se obrnete, pa zares se bojim kazni za vas na Velikem dnevu. (Kur'an; 11:3)
Seveda tako čutimo do nemuslimanov, ki niso v vojni z islamom, če pa je neka skupina nemuslimanov v vojni z islamom in so svojo sovražnost jasno pokazali, potem do njih ne kažemo sočutja.
In Noe reče. "Moj Gospodar! Ne pusti na Zemlji nobenega prebivalca od nevernikov. Zares, če jih pustiš, bodo zavedli Tvoje sužnje in rojevali samo zlobne nevernike." (Kur'an; 71:26-27)
Torej če niso v vojni proti islamu in muslimanom, potem Allaha prosimo, da jih usmeri na Ravno pot, če pa pobijajo, posiljujejo in ropajo muslimane, potem Allaha prosimo, da jih uniči.
V tem kontekstu je potrebno poudariti tudi pomembno razliko med vladami in populus (množicami), da oseba ne bo napačno razumela sporočila. Naloga muslimanov je, da razkrijejo vlade in pozivajo množice v islam. Razložiti jim moramo, da so njihove vlade v vojni proti islamu in tudi v vojni z njimi samimi, ko so jih zasužnjile s kapitalizmom. Naša želja za nemuslimane ni, da umrejo in odidejo v Pekel, ampak da sprejmejo islam, živijo pošteno, pravično in moralno življenje v skladu z islamskimi predpisi, nato umrejo v miru in odidejo v Raj. Naša želja za nemuslimane je, da so usmerjeni v islam, zato imamo misijo in dolžnost, da ljudi iz teme pripeljemo v svetlobo. Moramo jim povedati, da živijo življenje popolne zablode in da jih njihove vlade varajo. Povedati jim moramo, da so vlade nad njih postavile ta temen oblak, zakaj torej ne bi prišli v svetlobo islama. Če nekdo dolgo časa prebije v temni sobi, zatem pa mu nenadoma posvetimo v oči, ga bo to oslepilo in prestrašilo, vendar bo sčasoma, ko bo spregledal in spoznal svetlobo, videl kaj vse je zamujal.
Poleg vsega tega moramo razumeti tudi to, da je Allah El-Hadi (Tisti, ki vodi na pravo pot). Naša dolžnost kot muslimanov, ki živijo med nemuslimani je, da jih pozivamo v islam. Naša naloga ni, da jih prepričamo, niti ni naša dolžnost, da jih usmerimo v islam, ampak da jih pozivamo in jim dostavimo sporočilo. S tem v mislih – da je Allah El-Hadi in da je naša dolžnost le pozivanje – bomo obvarovani pred dvema stvarema.
Najprej nas bo obvarovalo pred ošabnostjo. Nekateri uspeh dave merijo s tem, koliko ljudi je islam sprejelo preko njih. To je napačno merilo za uspeh v davi. Ko imaš v mislih, da je Allah El-Hadi, boš vedel, da ljudje niso postali muslimani zaradi tvoje zgovornosti ali artikuliranega govora, ampak so islam sprejeli, ker jih je Allah izbral za muslimane. Torej obvarovalo te bo pred ošabnostjo in ponosom nase. Na drugi strani te bo obvarovalo tudi pred obupom. Če se ljudje ne odzovejo, to ne pomeni nujno, da je tvoja dava napačna. Vzemimo za primer Poslanca Noeta, naj je mir z njim, ki je v islam pozival 950 let, pa se mu je kljub temu odzvala le peščica ljudi. Drug primer imamo v Poslancu Muhammedu, sallallahu alejhi ve sellem, ko je bil žalosten, ker Ebu Talib ni hotel sprejeti islama, nato pa je Allah razodel verz:
Zares ti ne usmerjaš kogar ljubiš, ampak Allah usmerja kogar hoče. In On najbolje pozna usmerjene. (Kur'an; 28:56)
Torej vedno moramo imeti mislih, da je naša naloga le pozivanje v islam, ne pa da ljudem damo prepričanje v islam, saj to prihaja od Allaha. Tako ne bomo postali ošabni ali ponosni nase, če se nemuslimani odzivajo na poziv, niti ne bomo postali obupani, če se ljudje nanj ne odzivajo.
Muslimane hočemo opozoriti na naše dolžnosti in tudi na nevarnosti. Poudarjamo, da vse točke in nasveti temeljijo izključno na Kur'anu in Sunnetu (tj. besedah, dejanjih in soglasju Poslanca Muhammeda, sallallahu alejhi ve sellem), glede na razumevanje njegovih družabnikov. Vse te ideje in koncepti so večinoma znanje, ki je v religiji nujno znano (el-ma'lum min ed-din bid-darura). Muslimani in muslimanke morajo vstati in braniti te ideje kot islamsko dolžnost. Braniti moramo čast Poslanca Muhammeda, sallallahu alejhi ve sellem in simbole islama, seveda vsak glede na svoje zmožnosti.
EDINA IDENTITETA MUSLIMANOV JE ISLAM
Identiteta muslimana je lahko edinole islam. Poslanec Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem nas je učil, da smo muslimani ena skupnost – naše ozemlje je eno, naša vojna je ena, naš mir je en, naša čast je ena, vsak od nas pa se lahko zavzema za vse nas.
Musliman z drugimi muslimani ne sme biti povezan na osnovi nečesa drugega poleg islama. Izogibati se moramo nacionalizmu, patriotizmu, rasizmu itn. Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem je rekel: "Ni od nas kdor poziva v nacionalizem in ni od nas kdor se bori iz nacionalizma in ni od nas kdor se jezi zaradi nacionalizma." (zabeležil Et-Tirmizi)
Drobitev muslimanskega ozemlja oziroma postavljanje mej na njem je obsojanja vredno dejanje. Musliman ne sme podpirati nobene oblike nacionalizma, saj smo vsi iz zemlje, najboljši med nami pa so bogaboječi in pobožni ljudje. Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem je rekel: "O, ljudje, vaš Gospodar je en, vaš oče (tj. Adam) je en. Nima prednosti Arabec pred nearabcem, niti nearabec pred Arabcem, niti rdeči pred črnim, niti črni pred rdečim, razen po bogaboječnosti." (zabeležil El-Bejheki)
Nacionalne zastave, grbi in himne so popolnoma prepovedane, kaj šele pridružitev nemuslimanski vojski z namenom zaščite in obrambe nacionalizma.
ZMERNI, RADIKALNI ALI EKSTREMNI ISLAM NE OBSTAJA
Termini kot so zmerni, radikalni in ekstremni islam nimajo nobene osnove. Zahodni režimi in njihovi mediji so si te termine izmislili z namenom, da bi izolirali muslimane, ki prakticirajo svojo religijo in jih s tem demonizirali, potem pa čakali v upanju, da se ostali muslimani ne bodo oglasili v njihovo obrambo.
Zato vidimo, da muslimanko, ki želi pokriti svoje lase ali svoj obraz, razglasijo za ekstremno in zatirano. Muslimana, ki želi živeti po šeriatu in poziva v njegovo vzpostavitev, pa razglasijo za radikalca in fundamentalista. Če musliman in muslimanka verjameta, da imajo muslimani pravico do obrambe svojega življenja, časti in premoženja, ju razglasijo za terorista oziroma podpornika terorizma.
Edina sprejemljiva religija je islam, kakršnega je prakticiral in učil Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem. Allah pravi:
Zares je pri Allahu edina religija islam. (Kur'an; 3:19)
Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem pa je rekel: "Kdor vpelje nekaj v to našo stvar (tj. islam) kar ni od nje, bo zavrnjeno." (zabeležila El-Buhari in Muslim)
Beseda islam pomeni predanost Allahovim ukazom, zatorej je musliman tisti, ki se preda Allahovim ukazom. Za človeka, ki se ne preda v popolnosti, v islamu obstajajo termini, ki ga opisujejo kot takšnega. Eden takšnih je fasik za tistega, ki vztraja v grehu, fadžir za tistega, ki odkrito ne uboga Allaha, murted za tistega, ki je zapustil islam itn.
Na simbole islama, kakršen je hidžab, moramo biti ponosni in sami sebi ne smemo dopustiti, da bi se pred nemuslimani obnašali apologetično.
BITI DEL VOJSKE ALI POLICIJE JE PREPOVEDANO
Bistveno je, da se kot muslimani ne vključujemo v sile nemuslimanov. Allah v Kur'anu pravi:
O, vi, ki verujete! Ne vzemajte judov in kristjanov za zaveznike. Oni so zavezniki eni drugemu. In kdor med vami jih vzame za zaveznike, potem je zares od njih. Zares Allah ne bo usmeril nepravičnih ljudi. (Kur'an; 5:51)
To je jasen dokaz, da muslimanu vključitev v sile nemuslimanov ni dovoljena, pa naj bo to njihova policija, vojska ali obveščevalna služba. Priključitev tem organom in pomaganje v borbi proti muslimanom, je jasno dejanje odpadništva od islama.
MUSLIMAN ŽIVI PO ISLAMSKIH ZAKONIH
Allah v Kur'anu jasno pravi, da uboganje človeško narejenih zakonov ni dovoljeno:
O, vi, ki verujete! Ubogajte Allaha in ubogajte Poslanca in tiste z avtoriteto med vami. Če se v nečem ne strinjate, se obrnite na Allaha in Poslanca, če verujete v Allaha in Poslednji dan. To je najboljše in najustreznejša odločitev. (Kur'an; 4:59)
Ibn Kesir je o besedah "tisti z avtoriteto med vami" rekel: "Obstaja mišljenje, da so to predpostavljeni vladarji, a obstaja mišljenje, da so to učeni. Kot se vidi, a Allah najbolje ve, ima to splošen pomen in se nanaša na vsakega predpostavljenega od vladarjev do učenjakov." (Tefsir ibn Kesir)
Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem je rekel: "Poslušnost in pokornost je obveza muslimanu v stvareh, katere ima rad in katerih nima rad, a da ne vodijo v greh. V kolikor se zapoveduje greh, potem ni poslušnosti niti pokornosti." (zabeležila El-Buhari in Muslim)
MUSLIMAN ZAVRAČA SEKULARIZEM IN DEMOKRACIJO
Termina sekularizem in demokracija sta islamu popolnoma tuja in nasprotujeta samim temeljem islama. Sekularizem izhaja iz koncepta "dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je Božjega". To pomeni, da mora religija ostati v mošeji/cerkvi, medtem ko moramo politikom pustiti, da v parlamentu predpisujejo zakone, saj ta zadeva domnevno ni povezana z religijo.
To je v popolnem nasprotju z učenji islama, ki ima rešitev za vse probleme, s katerimi se srečuje človeštvo, od tega kako se očistiti, ko smo bili na stranišču, pa vse do tega, kako organizirati družbeni in ekonomski sistem. Islam ima za vsako vprašanje pripravljen odgovor.
Demokracija pomeni izvajanje zakonov, katere so si izmislili ljudje in tako nasprotuje samim temeljem islama. Poslanec Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem je rekel: "Poslušajte in pokoravajte se vse dokler ne vidite jasne nevere, za katero imate jasen dokaz od Allaha." (zabeležila El-Buhari in Muslim)
MUSLIMAN ZAVRAČA KONCEPT ZBLIŽEVANJA RELIGIJ
Zelo nevaren koncept, katerega so danes kot strup vbrizgali med naše otroke, je koncept zbliževanja religij. Ljudje, ki verjamejo v ta koncept govorijo, da je islam samo ena od veroizpovedi, da so vsi, ki v nekaj verjamejo verniki, da bodo pripadniki različnih religij odšli v Raj in podobno.
To je direkten napad na temelje islama, ki je superioren nad vsemi načini življenja in edina sprejemljiva vera pri Allahu. Ko nekdo postane musliman in naznani svoj šehadet (tj. pričanje) la ilaha illallah muhammedur rasulullah, v bistvu reče, da ne obstaja nič, kar si resnično zasluži biti čaščeno, razen Allah in da je Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem Allahov poslanec. S temi besedami človek negira in kot lažno označi vsako drugo veroizpoved in način življenja, pa naj bo to krščanstvo, budizem, komunizem, demokracija ali katerakoli druga religija in ideologija.
Musliman mora vedeti, da so vsi kristjani ter judje na poti v Pekel, in da bo samo muslimanom dovoljen vstop v Raj. Prejšnji poslanci so bili prav tako muslimani, ljudje, ki so jim sledili, pa so bili verniki, vendar tega ne moremo pripisati krščanstvu, judaizmu ali katerikoli drugi današnji religiji.
Starši morajo paziti nase in opozarjati svoje otroke na vse oblike kufra (tj. nevere). Otroke morajo nadzirati in se zoperstaviti vsakemu učitelju, ki jih uči nekaj, kar je v nasprotju z islamom, kot tudi tistemu, ki se na kakršenkoli način norčuje iz islama.
NE BODI NAKLONJEN NEVERNIKOM IN TIRANOM
Musliman nemuslimanov ne sme jemati za pristne prijatelje. Allah v Kur'anu jasno pravi:
O, vi, ki verujete! Ne jemljite judov in kristjanov za zaveznike. Oni so zavezniki eni drugemu. In kdor med vami jih vzame za zaveznike, potem je zares od njih. Zares Allah ne bo usmeril nepravičnih ljudi. (Kur'an; 5:51)
Allah pravi, da ne smemo biti naklonjeni tiranom, to pa so vsi tisti, ki vladajo po zakonih kufra in v parlamentih predpisujejo neislamske ter tiranske zakone:
In tisti, ki ne sodijo po tem, kar je Allah razodel, potem tisti so zalimun (krivični). (Kur'an; 5:45)
In ne bodite naklonjeni tistim, ki delajo zulm (tj. krivico), da se vas ne dotakne Ogenj in za vas poleg Allaha ni nobenega zaščitnika; drugače vam ni pomoči. (Kur'an, 11:113)
NE BODI ČLAN ZAKONODAJNE IN SODNE VEJE OBLASTI
Vladanje in sojenje po tem, kar je v nasprotju z Allahovim razodetjem, je dejanje odpadništva od islama, kar Allah jasno pravi v Kur'anu:
In tisti, ki ne sodijo po tem, kar je Allah razodel, potem tisti so neverniki. (Kur'an; 5:44)
To je v bistvu glavna naloga parlamenta – sprejemanje zakonov. Torej musliman ne sme biti povezan z dejanji in prostori, kjer se ljudje igrajo boga, ko ljudem prepisujejo, kaj je legalno (halal) in kaj ilegalno (haram). Oba, tako človek, ki je poslanec v parlamentu in predpisuje človeško narejene zakone, kot tudi človek, ki glasuje za nekoga, da to dela v njegovem imenu, sodelujeta v dejanju, s katerim Allahu pripisujeta partnerja v zakonodaji, kar je veliki širk in največji greh.
Zares Allah ne odpušča, da se Mu pripisujejo partnerji, a odpušča manjše od tega komur hoče. In kdor pripisuje partnerje Allahu je daleč zablodil. (Kur'an; 4:116)
Muslimani svojih sporov ne smejo reševati na neislamskih sodiščih, saj bi s tem dejanjem Allahu pripisali partnerja v sojenju. Allah pravi:
Mar ne vidiš tistih, ki trdijo, da verujejo v to, kar je razodeto tebi in kar je bilo razodeto pred teboj. Želijo si oditi na sojenje pred taguta, čeprav jim je zapovedano, naj ne verujejo vanj. Hudič jih želi zapeljati v daljno zablodo. (Kur'an; 4:60)
MUSLIMAN SE NE MORE OBNAŠATI, KAKOR SI ZAŽELI
Res je, da ni prisile v islam. Nemusliman ima svobodno izbiro, ali bo sprejel islam ali pa ne, vendar ko nekdo postane musliman, ne more delati, kar se mu zahoče. Ideja o svobodi kakor jo dojemajo nemuslimani je neislamska, ker mora vsako dejanje temeljiti na Kur'anu in Sunnetu, saj bo v nasprotnem primeru zavrnjeno.
Prepovedano se je zapletati v homoseksualnost, pedofilijo, prešuštvovanje, uživanje alkohola in drog, kockanje, prostitucijo, pornografijo, obrestna posojila, spolne odnose pred poroko itn.
MUSLIMAN POZIVA V ISLAM
Pozivanje v vzpostavitev islama povsod po svetu je dolžnost. Allah nam je dal božanske zakone, mi pa smo odgovorni za njihovo vzpostavitev in izvajanje, ne glede na to kje živimo. Ukinitev samo enega zakona, brez predloženega božanskega dokaza, je dejanje odpadništva od islama. To je kakor bi rekli, da je molitev obvezna samo v Pakistanu, ali da se zekat pobira samo v Maroku, medtem ko v Evropi islamskih zakonov ni potrebno izvajati. Prav nasprotno od tega je Poslanec Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem poslan celotnemu človeštvu, zato mora biti islam vzpostavljen povsod po svetu.
Vsak musliman se mora, ne glede na to kje živi, zoperstaviti vsemu, kar je v nasprotju z islamom. Poslanec Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem je rekel:"Kdor vidi neko zlo, naj ga odstrani s svojo roko. Če tega ne more, potem s svojim jezikom. Če tudi tega ne more, potem s svojim srcem, to pa je najslabši iman." (zabeležil Muslim)
Torej glavni princip je ukazovanje dobrega (tj. tevhid), ki je odsotno in prepovedovanje zla (tj. širk), ki je prisotno. Dolžnost vsakega posameznika je, da nagovori druge posameznike, dolžnost islamskih skupnosti in gibanj pa je, da nagovorijo množice in vlade, saj Allah v Kur'anu pravi:
In naj bo med vami skupina, ki bo pozivala k dobremu, in ukazovala pravilno ter prepovedovala zlo; in takšni so uspešni. (Kur'an; 3:104)
MUSLIMAN NE PRAZNUJE NEMUSLIMANSKIH PRAZNIKOV
Musliman ne sme praznovati nemuslimankih praznikov, saj sta v islamu predpisana le eid el-fitr (ramazanski bajram) in eid el-adha (kurban bajram). Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem je rekel: "Vsak narod ima svoj praznik, a to je naš praznik (tj. eid, bajram)." (zabeležila El-Buhari in Muslim) Ibn Omar prenaša, da je Poslanec sallallahu alejhi ve sellem rekel: "Kdor oponaša nek narod, njemu tudi pripada." (zabeležil Ebu Davud) Torej praznovanje božiča, novega leta, dneva samostojnosti in enotnosti itn. je prepovedano, kakor tudi pošiljanje novoletnih in božičnih čestitk.
Kar vprašajte se, kdaj vam je kot muslimanu nekdo, ki ni musliman, čestital islamski praznik. Najbrž zelo redko.
Ponos na islam? Ali ga še kje zmoremo najti?
ASIMILACIJA ALI INTEGRACIJA V NEMUSLIMANSKO DRUŽBO NI DOVOLJENA
Musliman se mora vključiti v interakcijo z namenom, da neislamsko družbo spremeni v islamsko. Lahko se asimilira v islam, vendar se ne sme asimilirati v človeško narejene zakone in neislamski način življenja. V to je vključeno oddaljevanje od plodov demokracije in zahodnega pojmovanja svobode, kot so alkohol, kockanje, prešuštvovanje, pornografija itn. Musliman mora biti v interakciji z ljudmi in poskušati spremeniti stanje družbe, vse dokler se ne vzpostavi islam.
Za vzor si moramo vzeti Poslanca Muhammeda, sallallahu alejhi ve sellem, in kot pot do uspeha sprejeti razumevanje njegovih družabnikov. Zgledovati se moramo po velikih osebah v islamski zgodovini, kot so Salahuddin Ejjubi, Ebu Hanife in Ibn Tejmijje.
MUSLIMANI, KI SO ZBOLELI ZARADI ZAHODNJAŠKEGA NAČINA ŽIVLJENJA, MORAJO BITI REHABILITIRANI
Za vsakega muslimana in muslimanko je bistveno, da spoznata in delata po osnovnih konceptih islama in to preneseta na svoje otroke ter okolico. Čaščenje izključno Allaha v vseh vidikih našega življenja – v naših srcih, na našem jeziku ter z našimi dejanji – in življenje po islamskih predpisih ter pozivanje v njihovo vzpostavitev ni nekaj prostovoljnega, ampak dolžnost vsakega muslimana.
Muslimani se morajo neprestano opominjati, da so del ummeta najboljšega človeka, ki je hodil po Zemlji, Poslanca Muhammeda, sallallahu alejhi ve sellem, ki je prišel s popolnim sistemom življenja in rešitvijo za vsak problem, s katerim se srečuje človeštvo, od inflacije in globalnega segrevanja, do družbenega in moralnega zatona. Iskanje rešitev izven islama ni dovoljeno.
TERORIZEM MORA BITI DEFINIRAN IN POTREBNO SE MU JE ZOPERSTAVITI
Terorizem in boj proti terorizmu sta danes zelo vroča termina. Ponavadi se uporabljata le za muslimane, ki pred napadi branijo svoja življenja, čast in premoženje. Ko pogledamo v slovarje, se ta beseda nanaša na tiste, ki za uresničitev političnega cilja uporabljajo silo proti neki skupnosti ali delu neke skupnosti. Točno to v vseh teh vojnah proti muslimanom delata ZDA in NATO.
Primera za trenutno situacijo je nedolžna ovca in njeni mladiči, katere je napadel volk. Ko se ovca upre in z glavo udari volka, jo ostale živali obtožijo, ker se mu je uprla in od nje zahtevajo, naj obsodi svoj udarec z glavo. Ob tem pozabljajo, da je volk prvi napadel ovco in njene mladiče, s tem ko je podpiral piratsko državo Izrael, v muslimanske države postavil brutalne diktatorje, okupiral muslimanske države in kradel njihova naravna bogastva.
ZAKLJUČEK
Pozivamo vse muslimane – posameznike, mošeje, islamske centre, društva in gibanja, naj pazljivo preberejo to besedilo, ga kopirajo in razdelijo, kakor se jim zdi primerno.
Komentarji
Objavite komentar