POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami:

يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ

Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp).

To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa.

Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna.

Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je molitev brez nje sprejeta ali ne, tako da ni na ravni rukna.

ALI JE VSAK POST VADŽIB?

Nekateri so vadžib, nekateri sunnet. Post ob ponedeljkih in četrtkih je sunnet. Avtor pravi, da je post v ramadanu vadžib, kar pomeni, da se na splošno šteje za vadžib ibadet. Obstajajo tudi druge vrste vadžib posta izven ramazana, na primer post za keffaret (odkup), če nekdo v ramadanu podnevi občuje s svojo ženo, ali če nekoga slučajno (nenamerno) ubije, ali za izpolnitev zaobljube. Torej poleg posta v ramadanu obstajajo tudi druge oblike vadžib posta.

TRI KATEGORIJE VADŽIB POSTA

Prva kategorija je vadžib post v določenem času, na primer v ramadanu. Post postane vadžib ob videnju naraščajočega luninega srpa (hilal) in nastopi mesec ramadan. V knjigah fiqha se predpisi o tem običajno nahajajo v poglavju Kitab es-Sijam.

Druga kategorija je post iz določenega razloga, na primer keffaret. Za razliko od prejšnje kategorije, v kateri je post odvisen od določenega časa, je ta post odvisen od razloga. To kategorijo posta boste običajno našli v poglavju Kitab el-Keffaret.

Tretja kategorija je post, na katerega se človek obveže sam, čeprav ga šeriat ni neposredno zavezal, kot je en-nedr ali zaobljuba. ''O, Allah, postil se bom en mesec, če mi podariš dobrega zakonskega partnerja, ali o, Allah, postil se bom en mesec, če mi omogočiš, da opravim prihajajoči izpit.'' Šeriat tega ni naložil osebi, temveč se je oseba temu postu zavezala sama. To boste našli v poglavju Kitab en-Nedr.

Prva stvar je bila torej obveznost. Nato nas avtor želi naučiti, da se mesec ramadan začne z videnjem naraščajočega luninega srpa (hilal), ki se pojavi po mlaju (ki ni viden s površja zemlje) na začetku lunarnega meseca.

Imamo dokaze za videnje hilala iz Kur'ana, Sunneta in idžma'ja.

Zato kdorkoli doživi ta mesec (fe-men šehide minkum šehra), naj se posti. (sura El-Beqara:185)

Kdor je priča mesecu, a mesec se začne z videnjem hilala.

Abdullah ibn Omar je rekel: ''Slišal sem Allahovega Poslanca ﷺ reči: 'Ko vidite hilal (naraščajoči lunin srp), se postite, in ko ga (ponovno) vidite, prenehajte! Če ga zakriva oblak, ga določite.' '' (muttefekun alejh)

V arabščini mesec označujejo z dvema izrazoma, hilal ali qamer. Hilal se nanaša na luno, ko je stara tri dni ali manj, in to je mnenje večine uleme. Po tretjem, četrtem, petem, šestem dnevu luno imenujemo qamer. Obstajajo različna mnenja o uporabi teh izrazov, šejh pa je omenil le splošno sprejeto mnenje, saj tega mnenja ne sprejemajo le učenjaki jezika, ampak tudi fuqaha.

UPORABA DALJNOGLEDA, TELESKOPA IN PODOBNE OPREME?

Avtor je to vprašanje pustil odprto. Njegova izjava ne prepoveduje uporabe daljnogleda, teleskopa in podobnih sredstev, torej je dovoljena, vendar ne morete vsiljevati uporabe takšne opreme. Zakaj je dovoljeno? Ker spada pod splošni izraz opazovanja, saj uporabljaš oči in vid.

SLEDIMO VIDENJU HILALA, TUDI ČE JE V NASPROTJU S KALKULACIJO

Povsem jasno je, da ne uporabljamo izračunov. Ljudje seveda lahko izračunamo dan začetka novega meseca, vendar je šeriat jasno in natančno določil, da sta začetek in konec meseca odvisna od videnja hilala, zato se tega držimo.

Ko vidite hilal, se postite, in ko ga (ponovno) vidite, prenehajte!

Hadis posebej omenja videnje, s čimer bi se polemika okrog kalkulacije in izračuna lahko nemudoma končala. Sprejemamo videnje hilala, četudi je v nasprotju s kalkulacijo. Zakaj? Ker nam je bilo tako zapovedano.

Poanta je, da se zadeva tiče ibadeta, šeriat pa nam ni zapovedal uporabe kalkulacij. Ker gre za ibadet, se držimo zapovedanega.

Nekateri sodobni učenjaki pravijo, da je dokaz za uporabo izračunov ali kalkulacij na koncu omenjenega hadisa. Trdijo, da besede: ''... ga določite/faqaduru-leh,'' pomenijo izračunati. Vendar je pravilno stališče, da te besede pomenijo zaključiti mesec s tridesetimi dnevi, tj. zaključiti mesec ša'ban tako, da mu določimo trideset dni.

Pravzaprav so Ibn Abbas, Ibn Tejmijje in Ibn Hadžer prenesli idžma', da ni dovoljeno določiti začetka ramadana na podlagi izračunov, saj hadis jasno pravi, da ga moramo določiti z videnjem hilala. Izračun je povsem drugačna zadeva kot na primer uporaba teleskopa, čeprav uporabe takšne in podobne opreme ne morete vsiliti, niti ne morete reči, da je haram. Zakaj? Ker spada pod opazovanje. V najslabšem primeru bi lahko bila uporaba teleskopa ali katere koli druge podobne opreme mekruh, medtem ko za prepoved kalkulacij obstaja idžma'.

KAKO SE ZAČNE RAMADAN?

Ramadan se začne z videnjem hilala v devetindvajsetem dnevu meseca ša'bana, kar bi bila po magribu morebitna trideseta noč ša'bana. Če v morebitni trideseti noči ša'bana vidimo hilal, je to v bistvu že prva noč ramadana in naslednji dan se začne post.

Druga metoda: če ga ne vidimo v devetindvajsetem dnevu, ki je morebitna trideseta noč ša'bana, potem bomo mesec ša'ban dopolnili s tridesetimi dnevi. Nato se po tridesetem dnevu ša'bana, po magribu začne prva noč ramadana in s tem mesec ramadan.

To sta dva načina, kako se začne ramadan.

Nato avtor nadaljuje:

فَإِنْ لَمْ يُرَ مَعَ صَحْوِ لَيْلَةِ الثَّلَاثِينَ : أَصْبَحُوا مُفْطِرِينَ

Če ni bil viden v jasni noči tridesetega (ša'bana): od jutra ni post.

Ta izjava pravi, če hilal zvečer ni bil viden in poudari, da je bilo nebo jasno, potem se naslednji dan ne smete postiti, saj ramadan še ni nastopil.

Upoštevajte, da se trideseti dan v mesecu začne z magribom, dan se začne z magribom. Devetindvajseti dan meseca ša'bana od magriba naprej že postane noč tridesetega ša'bana. Prvi dan ramadana se začne od magriba naprej. Zato se salatul-teravih klanja večer pred dnevom posta in zato se salatul-teravih ne klanja po zadnjem dnevu posta v ramadanu, saj se po magribu v zadnjem dnevu ramadana začne mesec ševval.

ALI JE DOVOLJEN POST NA DAN PRED RAMADANOM?

Ta dan se imenuje dan dvoma, jevmul-šekk.

Prvo mnenje. Po hanbelijskem mezhebu je mekruh.

Drugo mnenje. Esma bint Ebu Bekr in Aiša sta rekli, da se lahko postite na dan dvoma. Učenjaki so ju opravičili in izgovorili, da zagotovo nista vedeli za hadis, ki odvrača od posta na dan dvoma.

Tretje mnenje pravi, da se je haram postiti na dan dvoma – ne mekruh, ampak haram. Prvi dokaz za to je naslednji hadis:

Allahov poslanec ﷺ je rekel: ''Naj se nihče od vas ne posti dan ali dva pred ramadanom, razen če je to človek, ki ima svoj običajni post; potem naj se tudi ta dan posti.'' (zabeležila Buhari in Muslim)

Ammar ibn Jasir je rekel: ''Kdor se posti na dan dvoma, je nepokoren Ebu Kasimu ﷺ.'' (zabeležili Ebu Davud, Tirmizi, Nesai, Ibn Madže, Ibn Huzejme, Ibn Hibban; za verodostojnega so ga ocenili Tirmizi, Ibn Huzejme, Darekutni, Ibn Hibban)

Ebu Kasim je nadimek ali kunja Allahovega Poslanca ﷺ. To so dokazi, za katere ulema pravi, da predpis posta na dan dvoma dvigujejo na raven harama. Najprej, Allahov Poslanec ﷺ to prepoveduje, nato pa sledi jasna izjava ashaba z ostro izbiro besed, ki jih ne bi uporabil za stvari, ki so mekruh.

MODROST PREPOVEDI

Mnogi učenjaki so o tem imeli svoje mnenje. Nekateri pravijo, da s prepovedjo zapiramo vrata pretiravanju v ibadetu, saj bi le-to vodilo v zanemarjanje drugih dolžnosti. Drugi pravijo, da preprečuje potencialno posnemanje ehlul-kitab. Kako? Morali so se postiti v določenih dnevih, zato so dneve, ko naj bi se postili, označili za dneve dvoma. Tretje mnenje za prepoved je, da posta v ramadanu ne bi kombinirali z nekim drugim postom.

IZJEMA

Obstaja izjema za post na dan dvoma: ''... razen če je to človek, ki ima svoj običajni post; potem naj se tudi ta dan posti.''

Izjema je nekdo, ki redno opravlja prostovoljni post, ta pa sovpade z dnevom dvoma tik pred ramadanom. Na primer nekdo se posti vsak ponedeljek in četrtek, dan pred ramadanom pa pade na ponedeljek.

Drugo. Nekdo mora nadomestiti še en dan posta iz prejšnjega ramadana, saj se ni postil zaradi bolezni ali potovanja, ali v primeru ženske, ki je imela hajz. Pustili so dan posta povsem za konec, ali pa so pozabili, da jim je ostal še en dan, nato pa se v zadnjem trenutku spomnili – zamujene dneve prejšnjega ramadana je potrebno nadoknaditi pred začetkom naslednjega ramadana.