VSAKA PTICA LETI K SVOJI JATI

V današnjem času na internetu lahko zasledimo poplavo nekih t. i. podkasterjev ali svetovalcev, ki zase pravijo, da sledijo gibanju rdeče tabletke (red pill movement), kot so recimo Andrew Tate, Fresh & Fit, Mahdi Tijani, do neke mere tudi Jordan Peterson in podobni. Treba je poudariti, da so te njihove filozofije in pogledi na odnose med moškimi in ženskami le reakcija na feminizem, a če smo iskreni je tudi evropski feminizem reakcija na endemične predsodke do žensk v t. i. zahodni civilizaciji. Teorija rdeče tabletke na Zahodu ni nič novega, saj imajo dolgo zgodovino povezano s podcenjevanjem žensk s strani krščanstva, tj. s cerkvenimi pravili in dogmami. Teorija rdeče tabletke je v samem bistvu le ponovno rojstvo teh prezirajočih pogledov na ženske, ki so na Zahodu vedno obstajali. Razlika je le, da imajo danes oporno točko v nekih kvazi-znanstvenih ugotovitvah namesto v bibličnih besedilih, kot je bil to primer v preteklosti.

V preteklosti so dokazovali z Evo in njenim domnevnim izvirnim grehom, sedaj pa je dokaz evolucijska psihologija ženske hipergamije. Mora biti jasno, da nič od tega nima ničesar skupnega z nami muslimani, ničesar skupnega nima z našo zgodovino niti z našo religijo. Ko so evropski kristjani v obdobju križarskih vojn prvič prišli v direkten stik z muslimani, so bili šokirani nad pravicami in spoštovanjem, ki ga je islam namenil ženskam, saj so Evropejci takrat z ženskami ravnali morda le malo bolje kot so ravnali z živino.

Prvi dnevi evropskega feminizma niso bili neupravičeni, vendar je gibanje izgubilo svojo rdečo nit, ko so ženske dobile, kar so želele, kar je običajen pojav z družbenimi gibanji, ko dosežejo svoje cilje, vendar se ne uspejo razpustiti. Feminizem nima mesta v islamu, saj ni potrebe po njem, vendar kljub temu moramo biti objektivni in moramo priznati, da določeni kulturni predsodki obstajajo tudi med muslimani. Teorija rdeče tabletke je privlačna predvsem tistim muslimanom, ki so že pred srečanjem s to teorijo nosili te predsodke. Na žalost, ko nekdo izpostavi, da so ti pogledi napačni, ga seveda prikladno označijo za muslimanskega feminista, čeprav le potrjuje pravice, katere je islam podaril ženskam.

A menim, da je še bolj nevaren fenomen od tega, da nekateri mladi muslimani odkrito zavračajo koncept avtoritete. Razlog za to je materialističen pogled na svet, kar je direktno povezano z pomanjkanjem razmišljanja o ahiretu (onostranstvu). Nekateri mladi muslimani danes mislijo, da je avtoriteta v družini, ki pripada moškemu, nepravična do njih samih, saj z avtoriteto prihajajo dolžnosti in odgovornost. Ti mladeniči bi si želeli avtoriteto brez dolžnosti in odgovornosti, kajti v nasprotnem primeru zanje to pomeni le suženjstvo.

Prvo kot prvo: Ti si suženj, in sicer Allahov suženj. Če misliš, da nisi, ti bo to v življenju prineslo le težave. Drugo: Res je, da ti islam podarja konkretno mero avtoritete, saj imaš kot moški izrazite prirojene fizične prednosti, vendar ti je zaradi tega določil tudi konkretno mero dolžnosti in odgovornosti. Ker vse na tem svetu deluje po Allahovi zakonitosti o vzroku in posledici, ti v tem primeru ta zakonitost pojasnjuje sledeče: če boš izpolnjeval svoje dolžnosti in obveznosti do žene, se ti bo s tem povečala avtoriteta. Ko skrbiš za ženo, jo varuješ in ščitiš, rešuješ nekatere njene probleme, ji pomagaš in koristiš na vse ostale načine, te bo žena cenila in se prostovoljno predala tvojemu vodstvu, in sicer iz povsem enostavnega razloga: Ker ji tako pokažeš, da jo imaš rad in ker bo logično dojela, da je tako smiselno in da ji to ustreza – razen če je skrajno samo-destruktivna oseba.

Takšni mladeniči želijo z religijskimi besedili dokazati, da mora žena ubogati svojega moža, kakor bi bil to edini način za dosego njene prilagodljivosti. To nekako smrdi na to, kot bi želeli vzpostaviti svojo nekvalificirano pravico do avtoritete, saj v praksi ne morejo doseči, da bi bili dejansko vredni te avtoritete. V večini primerov žene poslušajo moža in se mu prilagodijo iz svoje senzibilnosti in ker to ustreza njihovi nedominantni drži. Če mož za pridobitev poslušnosti žene izza sebe potrebuje zakon, potem menim, da ta moški ne bo dobra avtoriteta v domu, četudi ima na svoji strani zakon. Zdi se, da je preveč poudarka na tem, da ima mož avtoriteto nad ženo, namesto da bi se poudarjala Allahova avtoriteta nad moškim, kajti moški kot tudi ženske so Njegovi sužnji in morajo delati, kar jim je predpisano. Moški se mora osredotočiti na svoje dolžnosti pokoravanja svojemu Gospodarju.

Iz sire, Poslančevega življenjepisa, imamo verodostojne dogodke, da so se tudi žene ashabov občasno odgovarjale svojim možem, Poslanec Muhammed ﷺ pa tega ni komentiral na nikakršen način, saj so se žene občasno odgovarjale tudi njemu. Če ti je všeč ali ne, tvoja ponižnost in skromnost v vlogi Allahovega sužnja se podaljšujeta tudi do tvojega ravnanja in obnašanja do žene. Poglejte, vsi vemo, da bodo ženske ostale ženske, občasno bodo nergale, se pritoževale, jokale in se odgovarjale, včasih bodo odkrito uporniške. Vsega tega ne morete pripisati feminizmu. To so le ženske in njihova narava; prav zaradi teh muhastih in nepredvidljivih prirojenih lastnosti jih imamo radi. Ženske v času Poslanca Muhammeda ﷺ nikoli niso brale feministične literature. Musliman se mora le naučiti, kako se primerno soočiti s temi situacijami v skladu s sunnetom, Poslančevo prakso.

Moški ima višjo stopnjo dolžnosti kot ženska in za te dolžnosti bo odgovoren Allahu, nagrada za to pa je pri Njem. Problem je, da pri teh muslimanih in teh rdečetabletkarjih ahiret ni v računici, saj so fokusirani le na ta svet, zato o takšnih stvareh ne razmišljajo. Tudi ti koncepti o najboljši verziji samega sebe in definiciji tega, kaj je moški z visoko vrednostjo, čemur pravijo high-value man, vsi opisi teh konceptov so povezani z dunjo, materializmom. To je gotov recept za najslabšo verzijo samega sebe in oblikovanje v moškega z nizko vrednostjo pri Allahu. Musliman ne potrebuje vodstva ali usmeritve dlje od primera Allahovega Poslanca ﷺ. Rdeča tabletka muslimanu ne doda ničesar razen defekta.

Z islamskega stališča ne morete ločiti tega, kaj pomeni biti moški in kaj pomeni biti musliman. Dober musliman je po definiciji dober moški, kar seveda vključuje odgovornost pri izvrševanju njegove avtoritete v pogledu njegove žene in odgovoren odnos v pogledu drugih žensk. To bi lahko povzeli kot varovanje žene pred drugimi moškimi in varovanje drugih žensk pred samim sabo. Moški lahko izkazuje vse stereotipične lastnosti možatosti, vendar ni dober musliman, ali pa sploh ni musliman.

Prve besede, ki jih je moški izgovoril, tj. Adam, so bile elhamdulillah, Hvala Allahu. Temelj možatosti je spoznanje, priznanje in sprejetje moške vloge v odnosu z Allahom. Konec koncev ima vsak moški le en resničen odnos, oziroma se vsi odnosi vežejo na ta edini odnos, to pa je njegov odnos s Stvarnikom. Vse interakcije in odnosi z ljudmi so le različne oblike manifestacije njegovega odnosa z Allahom. Če njegova perspektiva, njegovo obnašanje in njegovo ravnanje ne temelji na povezanosti z Allahom, potem je njegova možatost iluzija in ni pomembno, če je pogumen, samozavesten, dominanten ali premožen. Če ne razume, da je Allahov suženj, ni pravi moški. Če ga njegov bravado, vsa ta zaslepljena drznost in pretirana samozavest na tem svetu pripelje le do drhtenja, jokanja, kričanja in ponižanja na Sodnem dnevu, temu ne moremo reči možatost. Medtem ko bo blag, prijazen in uglajen moški, ki je bil na tem svetu s strani mnogih na Zahodu ocenjen kot beta moški, na Sodni dan morda prišel spokojen in miren. Kateri od dveh je torej pravi moški?!

Možatost je neločljivo vezana za ubudijjet, služenje Allahu z neprestanim samo-obračunavanjem in močnim občutkom za odgovornost. Moški ne išče in ne zahteva svojih pravic za vsako ceno, temveč išče in zahteva pravico v vsakem trenutku. Če to vključuje hkratno zagotovitev njegovih pravic, naj bo tako, vendar ga to ne žene. Če njegova želja za vzpostavitev pravice zahteva pogum, čvrstino in strogost, potem bo pogumen, čvrst in strog, vendar le iz razloga, ker njegova dolžnost to zahteva, ne ker bi te lastnosti razglašale njegovo možatost, saj bo blag, prijazen in ljubezniv, če bo to zahtevala njegova dolžnost. Takšen je, ker se zaveda, da mora izvršiti svoj emanet (zaupanje), nič več in nič manj. Ko to počne, je morda pohvaljen ali grajan, ljudje so morda zadovoljni z njim ali ga sovražijo, njegova edina skrb pa kljub temu ostaja Allahovo zadovoljstvo. Za to se trudi po svojih najboljših močeh, ne da bi iskal odobritev in pohvalo ljudi.

Skoraj srceparajoče je, kaj se danes dogaja z ženskami na Zahodu. Moški so jim dali občutek, da niso dovolj dobre, če so to, kar so, torej ženske. Zakaj? Moški so želeli, da ženska doseže standard moškega in s tem ne mislim boljši ali slabši standard, temveč želijo, da ženska postane kot moški. Seveda tega niso mogle doseči, posledično pa so dobile občutek, da niso dovolj dobre; počutile so se zavržene in zavrnjene. Ženska je bila ustvarjena za moškega, to je v vsaki celici njenega bitja. Vsaka ženska želi biti sprejeta pri moškemu. Vse, kar želi, je bližina moškega. Želi biti ljubljena.

Ko se je začela počutiti neadekvatna kot ženska, se je pojavil feminizem. Kot bi rekla sama sebi: ''V redu, nisem dovolj dobra, zato bom poskušala biti bolj podobna moškemu, da me bo imel rad in me sprejel. Če bom delala vse, kar dela on, potem me bo morda spet začel spoštovati.'' Sedaj, ko je postala enaka kot ti, to zavračaš. Kaj naj stori? Ne ve, zato jo moraš voditi. In moški je naredil ta problem, zato ga mora moški rešiti. Moraš ji zagotoviti, da ji ni potrebno imeti moških lastnosti. Nedavno tega so se začela pojavljati gibanja, ki promovirajo, naj se ženske vrnejo v svojo prirojeno ženstvenost. Samo predstavljajte si, kako zmedene morajo biti. ''Najprej mi praviš, da ni dovolj dobro biti le ženska, da moram biti bolj kot moški, potem mi praviš, da sem izgubila stik s svojo ženstvenostjo, sedaj pa se moram vrniti k temu, kar sem že bila na začetku … Kaj sploh želiš od mene?!'' To je stanje današnje ženske na Zahodu.

Poskušajte si vse štiri milijarde žensk predstavljati kot eno žensko in vse štiri milijarde moških kot enega moškega. Vse, kar si ženska želi, je sprejetje s strani moškega. Enako je bilo z Evo in Adamom. Želela si je edinole Adama; iz tega razloga je bila ustvarjena in to je vse, kar je poznala. Na tem svetu nikoli ni bila sama. Ali si lahko predstavljate, da je bila Eva ustvarjena, Adam pa bi jo zavrnil? Kaj bi ji bilo narediti? Pravi moški ima usmiljenje in sočutje do žene v skladu z avtoriteto v domu, kar pomeni izpolnjevanje dolžnosti do nje. Poleg tega pomeni, da mož ne reagira emocionalno na vsako njeno dejanje ali besede. Vedi, da ne zmore adekvatno artikulirati svojih emocij. Vedno pravijo, da moški ne znamo izraziti svojih emocij. Ne gre za to, da jih ne bi znali, temveč se večinoma odločimo, da jih ne bomo izrazili. Vendar jih ženske zares ne morejo; morda ti lahko dajo namig ali zelo plitko ali poenostavljeno razlago svojih emocij, vendar jih v popolnosti nikoli ne bodo zmogle pojasniti, saj so njihove emocije pregloboke za besede, ki bi jih moški lahko razumeli.

A kljub temu jo poskušaj razumeti in ne poslušaj teh rdečetabletkarjev, ki so morda spali s 50-imi razvratnicami v nekem nočnem klubu ali na privatni zabavi, a v svojem življenju niti od daleč še niso videli bogaboječe in zveste ženske, zato so tudi oblikovali tako zmedeno stališče in z njim zavajajo še druge. Ti takšni me spominjajo na majhnega otroka, ki joka in se meče na tla, ker ni dobil sladkarije, saj ni bil priden. Ali na osnovnošolca, ki je jezen, ker ga je sošolec prehitel na šolskem teku. Pr'jatu, moral boš teči hitreje in kvalitetnejše, ne pa le razlagati, da si nekaj zaslužiš, čeprav si tega niti malo ne zaslužiš. Če nečesa nisi vreden, tega ne boš dobil - dobil in privlačil pa boš to, kar si ti sam. Zato mi je prav smešno, da vedno pravijo in jokcajo, kako si želijo imeti tradicionalno ženo, medtem ko so sami eni od najhujših razvratnežev in nemoralnežev.

Vsaka ptica leti k svoji jati, gre pregovor.