POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting.

Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu.

KAJ JE FIQH?

Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn.

Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na haram in halal, pravila in predpise. To je znanje o tem, kako moliti? Kako se očistiti pred molitvijo? Kako se postiti, kakšni so pogoji, predpisi, kaj post razveljavlja in podobno.

ZAD EL-MUSTAQNI

To je klasično delo. Učenjaki in velikani fiqha običajno pišejo na tri načine. Metn je kratko in jedrnato besedilo, Zad el-Mustaqni pa je prav te vrste dela. Nato dodajo šerh, razlago ali pojasnitev metna, zatem hašija, komentar na šerh.

Zad el-Mustaqni je metn, katerega namen je izpostaviti fiqhska mnenja na najpreprostejši in najkrajši način. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi, umrl leta 968 po hidžri. El-Hadžavi je s tem delom pravzaprav povzel delo El-Muqni avtorja Ibn Qudame (El-Mugni je njegovo drugo še podrobnejše in obsežnejše delo). Knjiga Ibn Qudame je globlja knjiga o fiqhu, Zad el-Mustaqni pa je zgoščena različica in povzema hanbelijska mnenja, tj. izbira glavna mnenja hanbelijskega mezheba.

ZAKAJ HANBELIJSKA KNJIGA?

Pravzaprav bi bilo enako, če bi vzeli knjigo hanefijskega, šafijskega ali malikijskega mezheba, vprašanja in sklepi o fiqskih dilemah bi bili enaki. Omenili bi ista temeljna vprašanja, jih podvrgli dokazom in izbrali, kar dokazi podpirajo na podlagi tega, kar so učenjaki in fuqaha analizirali ter izbrali kot najpravilnejše mnenje.

Temelj so dokazi z ljubeznijo in spoštovanjem do naših učenjakov in njihovih razlag. Samo zato, ker ne sledimo slepo temu ali onemu učenjaku, to ne zmanjša ljubezni in spoštovanja, ki ga imamo do njih in njihovega mnenja. Vsekakor potrebujemo razumevanje uleme, zato preučujemo to in podobne knjige. Toda naš končni cilj je resnica z dokazom, ki smo mu dolžni slediti.

V toku preučevanja te knjige boste večkrat opazili, da se je avtorjevo mnenje izkazalo kot najšibkejše med različnimi mnenji. Poleg tega boste videli, da obstaja več različnih mnenj znotraj samega hanbelijskega mezheba in spoznali načine, kako so se imami hanbelijskega mezheba odzvali na ta različna mnenja znotraj svojega mezheba, in v nekaterih primerih celo prevzeli mnenje učenjakov drugih mezhebov, kot so Malik, Ebu Hanifa in Eš-Šafi'i.

KITAB ES-SIJAM (POGLAVJE O POSTU)

Kitab pomeni knjiga, saj je to v bistvu knjiga o postu. To bi lahko bila tudi samostojna knjiga o postu. Tako so fuqaha razdelili svoja dela. Kitab je kot poglavje – Kitab es-Salah, Kitab es-Sijam, Kitab el-Hadž. Če bi potrebovali poglavje pod kitabom, bi se imenoval baab. Vzemimo za primer Poglavje o čistoči, Kitab et-Tahara. Pod kitab bodo vključili Baab en-Nijjet, Baab el-Maa', Baab el-Vudu, Baab el-Gusl. Torej, če je pod kitabom potrebno podpoglavje, se bo imenovalo baab. Če je pod baab potrebnih še več podpoglavij, bodo temu rekli fasl. Torej kitab, baab, fasl – običajno tako organizirajo svoja podpoglavja znotraj poglavij.

Avtor omenja Kitab es-Sijam. Znotraj poglavja omenja pet podpoglavij, od katerih se vsak šteje za baab. Prvo je, kako se ramadan začne in konča, o gledanju luninega srpa, kdo se mora postiti in kdo je izvzet, ter o namenu. Drugi baab omenja, kaj razveljavlja post in kdaj je treba narediti keffaret, vsebuje pa podpoglavje (fasl) o spolnih odnosih med ramadanom. Tretji baab govori o tem, kaj je med postom mekruh in sunnet, ter predpis o nadoknaditvi posta. Četrti baab je o prostovoljnem postu. Peti baab govori o i'tikafu.

Šejh je v šestnajstih poglavjih predelal le del Poglavja o postu (Kitab es-Sijam), in sicer celoten prvi baab ter del drugega.

KAJ JE POST?

JEZIKOVNA DEFINICIJA

Post v arabskem jeziku (lisan el-arabi) jezikovno pomeni: vzdržati ali odpovedati se nečemu, kot je rekla Merjem:

Zaobljubila sem se Najbolj milostnemu, da se bom postila (molčala) in zato ne bom z nobenim človekom danes govorila. (sura Merjem:26)

Arabci so včasih rekli savmul-faras, kar pomeni, da bi jezdna žival zavračala hrano, vodo ali gibanje, tj. upirala se je oziroma ničesar od tega ni hotela storiti. Ibn Qutejbe je rekel: ''Za postečega se v jezikovnem smislu šteje nekdo, ki se vzdrži jedi, govoru ali hoji.''

ŠERIATSKA DEFINICIJA

Če odprete fiqhske knjige, najdete številne različne definicije posta. Šejh je izbral dve najbolj priljubljeni:

• častiti Allaha z vzdržanjem od hrane, pijače in drugih stvari, ki izničijo post, od zore do sončnega zahoda.
• namenska abstinenca od določenih stvari, ob določenem času, s strani določene osebe.

MORATE IMETI NAMERO (NIJJET)

Iz dveh razlogov.

Prvi razlog: namero potrebujete, da ločite med dejanjem čaščenja in dejanjem iz nekega drugega razloga. Vzdržanje od hrane in vode zavoljo Allaha, Subhanehu ve Te'ala, se razlikuje od vzdržanja od hrane in vode, ker je nekdo preveč bolan, pa mu hrana ne paše, ali od nekoga na dijeti. Tisti, ki se poleti stušira z namenom ohladitve, se razlikuje od nekoga, ki se namerava stuširati zavoljo Allaha, da bi se očistil zaradi prisotnosti velike nečistoče. Namera loči dejanja čaščenja od dejanj, ki niso čaščenje.

Drugi razlog: z nijjetom razlikujete med različnimi dejanji čaščenja. Sabahski sunnet je sestavljen iz dveh rekatov, prav tako sabahski farz. Deli in ločuje ju vaš nijjet.

Dokaz za namero imamo v Kur'anu, Sunnetu in konsenzu (idžma').

In ni jim bilo ukazano, razen da častijo Allaha; Njemu iskreni, pravoverni v religiji. (sura El-Bejjine:5)

Dejanja se vrednotijo glede na namero. (muttefekun alejhi)

Po omenjeni definiciji je namera le en del posta. Nameri sledi: ''... od določenih stvari.'' Imate namen, nato pa se morate določenih stvari vzdržati. Te stvari so hrana, pijača, spolni odnosi in ostalo kar izniči post.

Nato definicija pravi: ''... ob določenem času.'' Ne moreta se srečati dve osebi in se dogovoriti, od kdaj in do kdaj se bosta postili. Predpisano je od zore do sončnega zahoda.

''... s strani določene osebe,'' je mišljena polnoletna oseba, ki je zdrava, razumna in sposobna, in je v času posta doma (ni na potovanju), če je ženska, da ni v stanju hajza ali nifasa.

Upoštevajte vidik, da je ramadanski post lahko vadžib v ramadanu in tudi izven ramadana. Kaj to pomeni? Če oseba potuje med ramadanom, ali je bila v tem času bolna, ali gre za žensko v hajzu, postanejo postni dnevi ramadana, ki se jih oseba ni postila, vadžib izven meseca ramadana.

PREDPIS ZA POST V RAMADANU

Post v ramadanu je fard ali vadžib in je steber islama.

O vi, ki verujete! Predpisan vam je post, kot je bil predpisan tistim pred vami, da bi lahko bili bogaboječi. (sura El-Beqara:183)

Post v ramadanu je dejanje, ki je nujno znano v veri (el-ma'lum min ed-din bi-darura). Kdor popolnoma zanika obveznost posta v ramadanu, postane murted. Ne le da je idžma' o obveznosti posta v ramadanu, temveč obstaja tudi idžma' o riddetu osebe, ki zanika obveznost posta v ramadanu. To temelji na dobro znanem pravilu: če oseba zanika neko dejanje, ki je nujno znano v veri, postane murted.

Kutibe ima pomen farada, kar pomeni, da je fard, predpisan in obvezen.

Post ni le posebnost našega ummeta, predpisan je bil tudi ummetom pred nami. Nekateri učenjaki pravijo, da se tukaj cilja na kristjane in jude, vendar je pravilneje ohraniti generalnost ajeta. Post je bil predpisan prejšnjim ummetom, tj. narodom ali skupnostim, kar vključuje jude in kristjane.

Še en dokaz iz Kur'ana o obveznosti posta v ramadanu:

Zato kdorkoli doživi ta mesec, naj se posti (fel-jesum). (sura el-Beqara:185)

To je torej ukaz, kar pomeni, da se morate pokoriti, slediti in ubogati.

V Sunnetu imamo številne dokaze za obveznost posta v ramadanu, na primer dobro znan sahih hadis z Džibrilom v vlogi spraševalca, katerega je prenesel Omar ibn El-Khattab, govori pa o stebrih islama, imana in ihsana.

KDAJ JE RAMADAN POSTAL OBVEZEN?

Ibn Hadžer El-Hejtemi je rekel: ''Postal je vadžib v mesecu ša'banu v drugem letu po hidžri.'' To pomeni, da se je Allahov Poslanec ﷺ – po idžma'ju islamskih zgodovinarjev – postil devet ramadanov.

FAZE POSTA

Prva faza obveznega posta je bil post na dan Ašure.

Nekateri pravijo, da je bila druga faza obvezen tridnevni post vsakega meseca, vendar je to mnenje slabo. Druga faza je bila, ko je ramadan postal obvezen z izbiro, kar je pomenilo: ali se boš postil, ali boš nahranil siromaka. Oseba je imela možnost izbire. Modrost takšne izbire v tej zgodnji fazi je bila, da bi ljudje lažje sprejeli kasnejšo obveznost posta v ramadanu.

Tretja faza. Post v ramadanu postane obvezen za vsakogar in da pri tej obveznosti ni izbire, razen za tiste, ki so iz upravičenih razlogov izvzeti.