Verovanje v kader je eden od temeljev akide in šesti steber imana. Kdor zanika kader je izstopil iz Allahove vere. Omar je od Allahovega Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem prenesel hadis, v katerem ga je Gabrijel vprašal o imanu, pa mu je rekel: "Da veruješ v Allaha, Njegove angele, Njegove knjige, Njegove poslance, Poslednji dan in v Allahovo odredbo dobrega in zla." (zabeležil Muslim)
DEFINICIJA KADA'A IN KADERA
Islamski učenjaki se razhajajo po vprašanju definicije kada'a in kadera. Nekateri ju smatrajo kot sinonima za isto stvar, medtem ko drugi kader definirajo drugače od kada'a, govoreč, da je kader Allahovo znanje o tem, kar bodo Njegove stvaritve delale v prihodnosti, kada' pa Allahovo ustvarjanje stvaritev po Njegovem znanju in volji.
Kdor jih je definiral s takšno definicijo pravi: "Kada' in kader je ta precizen sistem, katerega je Allah postavil na tem svetu; obči (naravni) zakoni in zakonitosti, s katerimi je posledice vezal na vzroke." (Ela 'akaidul-islamijje li Sejjid Sabik, str. 95)
Ta pomen kadera omenja tudi Kur'an:
In vsaka stvar je pri Njem po meri. (Kur'an; 13:8)
In ni nobene stvari, a da pri Nas niso njeni zakladi, in ne spuščamo je razen z znano mero. (Kur'an; 15:21)
Zares smo vsako stvar ustvarili po meri. (Kur'an; 54:49)
Čudovit je bil odgovor imama Ahmeda, ko je bil vprašan o kaderu: "Kader je Kudretu Rahman (Moč Milostnega)."
Ibn Kajjim je v svoji kasidi rekel: "Resnica o kaderu, ki je številne zmedel je, da je Kudretu Rahman."
To je pohvalil tudi Ibn Akil, ko je slišal te Ahmedove besede. Ahmedova definicija je zares kompletna in povsem zadostna, saj kader pomeni tisto, kar Allah pravi z besedami:
Reci: "Zares so vse stvari Allahove." (Kur'an; 3:154)
In k Njemu se vrača vsaka stvar. (Kur'an; 11:123)
In k njemu se vračate. (Kur'an; 36:83)
On upravlja zadeve. Nihče ne more posredovati, razen z Njegovim dovoljenjem. (Kur'an; 10:3)
Številni drugi verzi govorijo o tem, da se v celotnem vesolju nič ne more zgoditi brez Allahovega dovoljenja in volje.
Tema kadera temelji na verovanju v Allahove Lastnosti in Imena, kot so znanje, moč in volja. Allah pravi:
In On o vsaki stvari vse ve. (Kur'an; 2:29)
In On ima nad vsako stvarjo moč. (Kur'an; 57:2)
On dela, kar hoče. (Kur'an; 85:16)
Et-Tahavi je rekel: "Vse se odvija po njegovi določitvi in volji. Uresničuje se Njegova volja in ne volja ljudi, razen kar On hoče. Pa bo tisto, kar jim On želi, bilo, a tisto, česar On ne želi, se jim ne bo zgodilo. Nihče ne more odvrniti Njegove določitve, niti je spremeniti, ali na kakršenkoli način nanjo vplivati, in nihče ne more potlačiti Allahovega ukaza z nekim drugim." (Sahihul-Akidetit-Tahavijje, str. 153)
POMEN VEROVANJA V KADER
Vsak musliman je dolžan verovati v Allahov kader in da se vse, zlo ali dobro, prijetno ali bridko, dogaja z Njegovo določitvijo. Pod verovanjem v kader se razume verovanje v Allahovo večno znanje in verovanje v Allahovo voljo, ki se realizira, ter Njegovo popolno moč. Ibn Tejmijje je to pojasnil tako: "Verovanje v kader zajema dve stopnji, a vsaka stopnja zajema dve stvari."
Prva stopnja
To je verovanje, da je Allah s svojim znanjem, ki Ga od vselej krasi, vedel, kaj bodo Njegove stvaritve počele. On pozna vsa njihova opravila, dobra dejanja in grehe, njihovo oskrbo in trenutke njihove smrti. Allah je v Levhul-Mahfuzu zapisal usodo vseh stvaritev. Najprej je ustvaril pero, potem pa mu je rekel: "Piši." Pero je vprašalo: "Kaj naj pišem?" "Piši vse, kar se bo zgodilo do Dneva vstajenja." Človek mora vedeti, da ga je doletelo to, kar ni moglo iti mimo njega, in da je šlo mimo njega to, kar ga nikakor ni moglo doleteti. Peresa so se osušila in strani so se zaprle. O tem Allah pravi:
Mar ne veš, da Allah ve, kaj je na nebesih in na Zemlji? Zares je to v knjigi. Zares je to Allahu lahko. (Kur'an; 22:70)
Ne zadane vas nobena nesreča na Zemlji in ne v vaših dušah, a da ni v knjigi, preden jo pripeljemo v obstoj. Zares je to Allahu lahko. (Kur'an; 57:22)
Druga stopnja
To je verovanje v Allahovo voljo, ki se v popolnosti realizira, in v Njegovo neomejeno moč, torej verovanje, da se dogaja, kar Allah hoče, tisto česar noče, pa ne more biti; in da se vsako gibanje ali mirovanje na nebesih in na Zemlji dogaja z Allahovo voljo. Allah lahko naredi vse - na nebesih in na Zemlji ni nobene stvaritve, a da je ni ustvaril Allah, saj drugega Stvarnika in Gospodarja ni. Poleg vsega tega je Allah ljudem ukazal, naj se pokoravajo Njemu in Njegovim poslancem, ter jim prepovedal grehe. On ljubi bogaboječe, dobrodelne in pravične. Zadovoljen je s tistimi, ki verujejo in delajo dobra dejanja, a ne mara nevernikov in ni zadovoljen z grešniki. Ne ukazuje slabih dejanj, svojim sužnjem ne dovoljuje nevere in ne mara nereda. Ljudje opravljajo dejanja, vendar je Allah v bistvu Stvarnik tudi njihovih dejanj.
Človek je vernik ali nevernik, dober ali slab, on moli in se posti, ter ima svojo lastno moč in voljo, s katerima opravlja dejanja, vendar je Allah ustvaril tudi njihovo moč in njihovo voljo. Iz besed Ibn Tejmijje se zaključuje, da verovanje v kader zajema štiri stopnje:
• Verovanje v Allahovo znanje in da je On vedel, kaj bodo ljudje storili, še preden so to storili.
• Pisanje vsega tega v Levhul-Mahfuzu.
• Allahova volja, ki se realizira, in Njegova neomejena moč.
• Allahovo ustvarjanje vseh stvaritev in da je samo On Stvarnik, vse ostalo pa ustvarjeno.
Razdelitev kadera na dobro in slabo je samo v odnosu do človeka in ostalih stvaritev, kar pa se tiče kadera v odnosu do Allaha, je v svoji celoti samo dobro, saj se zlo ne pripisuje Allahu. Allahovo znanje, Njegova volja, pisanje, ustvarjanje vseh stvaritev in dogodkov, vse to je modrost, pravica, milost in dobro, saj zlo ne vstopa v nobeno od Allahovih Lastnosti niti dejanj. Njega ne zadane nobena pomanjkljivost in nobeno zlo; On je popoln in nam nedoumljiv v Svoji Vzvišenosti. Zato zla ni dovoljeno pripisati Allahu, ampak je dovoljeno, da je zlo v sklopu celote, ki se pripisuje Allahu, kakor On Slavljeni in Vzvišeni pravi:
Allah je Stvarnik vseh stvari. (Kur'an; 39:62)
In dovoljeno je, da se zlo poveže s svojim vzrokom, kakor Allah pravi:
Reci: "Iščem zaščito pri Gospodarju svitanja, od zla tega, kar je ustvaril." (Kur'an; 113:1-2)
In dovoljeno je, da se omeni brez omembe storilca, kakor Allah prenaša od džinnov:
In da mi ne vemo, če se želi zlo tistim, ki so na Zemlji, ali jim njihov Gospodar želi pravilnost. (Kur'an; 72:10)
Zares Allah ni ustvaril čistega zla, ki v sebi ne bi imelo ničesar dobrega, saj Njegova modrost tega ne dovoljuje. Ni mogoče, da Allah želi nekaj, v čemer je totalno zlo in da v tej stvari ni nikakršne koristi. Na primer bolezen je za človeka trenutna težava, vendar je dobra stvar gledajoč na prihodnost, v odnosu do Allaha pa je vsekakor dobra, saj Allah z boleznijo odpušča grehe in čisti ljudi. Tako je tudi ujetništvo vernika v zaporu Allahovih sovražnikov na prvi pogled zlo, zaradi bolečin in skušnjav, ki ga spremljajo, vendar je to tudi čiščenje in vzgajanje človekove duše. Ustvaritev Iblisa prav tako nosi številne vidne modrosti, kakor je kesanje ljudi po storjenem grehu, uresničevanje čaščenja Allaha preko borbe proti hudiču in njegovim pomočnikom, bežanje k Allahu in iskanje zaščite pri Njem.
Vsako zlo je relativno, ker je dobro v odnosu do Allahovih dejanj in Njegovega odobravanja tega, vendar je zlo v odnosu do tistega, kateremu to dejansko predstavlja zlo. Zlo ima torej dve strani; ena je dobra in to je stran, ki se veže za Allaha, ki ga je ustvaril in ga odobril iz določene modrosti ter koristi, kar je znano samo Njemu in nato tistemu, komur pove od Svojih sužnjev (tj. poslancev).
Komentarji
Objavite komentar