Preskoči na glavno vsebino

PETI STEBER IMANA: VEROVANJE V SODNI DAN

Pod verovanjem v bodoči svet se razume verovanje v vse, o čemer nas je Allah obvestil v Svoji knjigi in Njegov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem v hadisih, kar se bo zgodilo po smrti, kakor je zasliševanje in trpljenje ali uživanje v grobu, oživljenje po smrti, zbiranje na enem mestu zaradi obračuna, izpostavljanje knjig dejanj, obračun, tehtanje dejanj, Havd (vrelec), Most nad Peklom, Raj in Pekel ter vse, kar je Allah v njima pripravil za njune prebivalce. Častni Kur'an pogosto omenja bodoči svet, pazljivo razlaga njegov obstoj in opozarja nanj, to pa počne z raznimi metodami arabskega jezika. Eden od dokazov, ki poudarja pomembnost tega temelja je, da Kur'an verovanje v bodoči svet zelo pogosto povezuje z verovanjem v Allaha. Allah pravi:

Krepost je, kdor veruje v Allaha in Poslednji dan. (Kur'an; 2:177)

Kdor veruje v Allaha in Poslednji dan in dela dobro, za njih je nagrada pri njihovem Gospodarju in brez straha nad njimi in ne bodo obžalovali. (Kur'an; 2:62)

S tem se opominja, kdor med vami veruje v Allaha in Poslednji dan. (Kur'an; 2:232)

Borite se proti tistim, ki ne verujejo v Allaha in Poslednji dan. (Kur'an; 9:29)

Častite Allaha in upajte na Poslednji dan. (Kur'an; 29:36)

Kolikšno pomembnost Kur'an daje verovanju v bodoči svet se vidi iz tega, da ga zelo pogosto omenja. Skorajda ne preberete strani v Kur'anu, da na njej ne boste našli govora o bodočem svetu in o tem, kaj se bo na njem zgodilo od raznih dogodkov in situacij. Prav tako boste opazili, da Kur'an podrobno pripoveduje o detajlih nastopanja Sodnega dneva in opisuje situacije ljudi na njem, kar ni primer z ostalimi temami gajba (nevidnega).

Eden od dokazov je tudi številčnost imen, s katerimi ga Kur'an imenuje, vsako ime pa kaže na detajl tega dneva. Nekatera od teh imen so: El-Kijame (Vstajenje), Es-Sa'a (Ura), El-Ahira (Onostranstvo), Jevmud-din (Dan vere), Jevmul-hisab (Dan obračuna), Jevmul-feth (Dan zmage), Jevmut-telak (Dan srečanja), Jevmul-Džem' (Dan zbiranja), Jevmut-tegabun (Dan samoprevare), Jevmul-hulud (Dan večnosti), Jevmul-hurudž (Dan konca), Jevmul-hasre (Dan obžalovanja), Jevmut-tenad (Dan klicanja), El-Azife (Konec sveta), Et-Tamme (Stiska), Es- Sahha (Oglušujoč glas), El-Hakka (Neizbežni trenutek), El-Gašije (Težka stiska), El-Vaki'a (Dogodek) itn. Razlog pripisovanja tako velike pomembnosti temu temelju imana leži v sledečem:

Verovanje v bodoči svet ima velik vpliv na življenje človeka. Verovanje v bodoči svet in vse, kar se bo na njem zgodilo – Raj, Pekel, obračun, kazen in nagrada, odrešitev ali izgubljenost - najučinkoviteje vpliva na usmeritev človeka; na njegovo disciplino v življenju tega sveta, izvrševanje dobrih dejanj in pridrževanje za imperativ bogaboječnosti. Obstaja neprimerljiva razlika med dvema človekoma. Osebo, ki ne veruje v oživljenje po smrti niti v obračun za svoja dejanja ter besede in se v svojih dejanjih ne ravna po ničemer drugem, kot po svojih osebnih interesih in lastnih koristih, ter drugo osebo, ki veruje, da bo prišel dan, ko bo za svoja dejanja in besede izprašana pred najpravičnejšim Sodnikom, ter nagrajena za dobro in kaznovana za zlo. Prvi je vsekakor izven vsakršne kontrole, razen pod kontrolo svojih strasti in želja, njegov cilj pa je popolnoma egoističen; upravičuje katerokoli sredstvo in kakršnokoli obnašanje ter dejanje, ne glede na to, kako škodljivo je lahko. Drugi je omejen z omejitvami resnice in dobrega, to pa so stvari, ki bodo imele na ta Dan pri Allahu težo in vrednost. Allah pravi:

In merjenje na ta dan bo resnično. Pa tisti, katerih tehtnice bodo težke, takšni bodo uspešni. In tisti, katerih tehtnice bodo lahke, takšni bodo izgubljeni, zato ker so bili do naših ajetov krivični. (Kur'an; 7:8-9)

To nam na številnih mestih kaže tudi kur'anska metoda povezovanja izvrševanja dobrih dejanj z verovanjem v bodoči svet:

Ali si videl tistega, ki zanika Sodbo? To je tisti, ki odbija siroto in se ne spodbuja, da nahrani siromaka. (Kur'an; 107:1-3)

Allahove mesdžide bo vzdrževal samo tisti, ki veruje v Allaha in Poslednji dan. (Kur'an; 9:18)

Ne bodo iskali dovoljenja od tebe tisti, ki verujejo v Allaha in Poslednji dan, da se borijo s svojimi premoženji in svojimi življenji. In Allah pozna bogaboječe. Samo tisti bodo iskali dovoljenje, ki ne verujejo v Allaha in Poslednji dan in imajo dvom v srcu, zato v svojem dvomu kolebajo. (Kur'an; 9:44-45)

Ne boš našel naroda, ki verujejo v Allaha in Poslednji dan, v ljubezni s tistim, ki nasprotuje Allahu in Njegovemu Poslancu. (Kur'an; 58:22)

Zagotovo imate v njih dober vzor – za tistega, ki upa na Allaha in Poslednji dan. (Kur'an; 60:6)

S tem se svetuje tisti, ki veruje v Allaha in Poslednji dan. (Kur'an; 65:2) 

In tisti, ki verujejo v onostranstvo, verujejo v njo (tj. knjigo Kur'an) in pazijo na svojo molitev. (Kur'an; 6:92)

Ker je človek po svoji naravi naklonjen zadovoljevanju osebnih interesov in odklanjanju vsakršne škode od sebe, verovanje v bodoči svet pospešuje njegovo samokontrolo in naklonjenost dobremu ter zavračanju zla. Zato Kur'an zelo pogosto in z veliko pozornostjo opominja na onostranstvo in ga prikazuje ter predstavlja na razne načine, da bi se v srcu človeka povečal ta občutek samokontrole.

Razlog za pogosto izpostavljanje dogodkov na onostranstvu je najbrž tudi v tem, ker ga ljudje pogosto pozabljajo in zanemarjajo iz svoje privrženosti življenju tostranstva in iz ljubezni do njegovih užitkov. Zato verovanje v bodoči svet z vsemi svojimi užitki in kaznimi blaži pretiravanje v želji po užitkih na tem svetu; ljudje se začnejo zavedati, da si vsi užitki tega sveta ne zaslužijo našega truda in tekmovanja, saj nam je Allah tisto, kar si zasluži naše tekmovanje, pripravil na onostranstvu. O tem Allah pravi:

O, vi, ki verujete! Kaj vam je, ko vam je rečeno, da krenete na Allahovi poti, se oprimete zemlje? Ali ste zadovoljni z življenjem tostranstva rajši kot onostranstva? A kaj je uživanje v življenju tostranstva v primerjavi z onostranstvom, razen kot malo. (Kur'an; 9:38)

Razlog za pogosto omenjanje onostranstva je najbrž tudi v tem, da verovanje v njega še danes povzroča čudenje in dvom kafirjev, saj se zoperstavlja temu, kar vidijo s svojimi omejenimi čutili, trivialna ugotovitev na podlagi tega pa nasprotuje oživljenju po smrti - vidijo, da se telo človeka spremeni v prah, zato ne razumejo kako bi lahko bilo oživljeno. Za njih Allah pravi:

Kaf. Pri Kur'anu slavnem. Nikakor. Čudijo se, ker je k njim prišel svarilec izmed njih, pa neverniki pravijo: "To je čudna stvar. Ko umremo in postanemo prah. To je daljna vrnitev." (Kur'an; 50:1-3)

Allah v številnih verzih odgovarja, da so čutila, s katerimi zavračajo to dejstvo, nepopolna in nesposobna videti, saj je v življenju človeka ogromno primerov, ki kažejo na oživljenje po smrti; vendar niso slepe oči, temveč so slepa srca v prsih.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...