Spoznajte Islam

Avtor pravi: وَإِذَا رَآهُ أَهْلُ بَلَدٍ : لَزِمَ النَّاسَ كُلَّهُمُ الصَّوْمُ Ko ga vidijo prebivalci nekega področja: vsi ljudje so se dolžni postiti. Njegovo mnenje: če ljudje določenega bilada, tj. ljudje neke države, območja, regije, vidijo hilal, so se vsi ljudje na svetu dolžni postiti. To je seveda zelo splošna izjava in vanjo ni mislil vključiti na primer ženske v menstrualnem ciklusu ali sedemletnega dečka. Ena stvar v tej izjavi ni sporna: če področje vidi hilal, se mora celotno področje z okolico postiti – o tem ni nesoglasja. Ne morete reči: ''Jaz osebno hočem videti hilal!'' Zato kdorkoli doživi ta mesec  (fe-men šehide minkum šehra) , naj se posti. (sura El-Beqara:185) Dobesedno bi to pomenilo: kdor je priča temu mesecu (ramadanu). Allah, Subhanahu ve Te'ala, ni rekel, da bi morali osebno pričati hilalu, ampak je rekel, če ste priča mesecu (šehr), kar je velika razlika. Moramo se postiti, ko smo priče mesecu, tj. če na podlagi videnja h...

Avtor je v prejšnji izjavi poudaril jasno noč, v kateri ne vidimo hilala, zato se naslednji dan ne postimo. To je povsem jasno in podprto z dokazi. Nadaljuje: وَإِنْ حَالَ دُونَهُ غَيْمٌ، أَوْ قَتَرٌ فَظَاهِرُ المَذْهَبِ : يَجِبُ صَوْمُهُ Če je zakrit z oblaki ali prahom, očitno v (hanbelijskem) mezhebu velja: post je obvezen. Gajmun pomeni oblačno, nato pa omeni qatarun, nekaj podobnega peščenemu viharju, puščavskemu pesku ali peščeni nevihti. Po tej izjavi hilala nismo videli. Ali smo dopolnili ša'ban s tridesetimi dnevi? Nismo. Zakaj bi se torej morali postiti? Ta avtorjeva izjava ni pravilna, čeprav je sprejeta s strani dela uleme. To mnenje ni podprto z dokazi, pravzaprav dokazi nasprotujejo tej izjavi. O tej zadevi obstaja več mnenj, prvi dve sta glavni in najpomembnejši. Devetindvajseti dan ša'bana je po magribu morebitna trideseta noč ša'bana, to smo pojasnili. Zvečer opazujemo nebo, da bi videli hilal. Odšli smo na obrobje mesta, vendar je oblačno, megl...

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...