POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (3. del)

Avtor je v prejšnji izjavi poudaril jasno noč, v kateri ne vidimo hilala, zato se naslednji dan ne postimo. To je povsem jasno in podprto z dokazi.

Nadaljuje:

وَإِنْ حَالَ دُونَهُ غَيْمٌ، أَوْ قَتَرٌ فَظَاهِرُ المَذْهَبِ : يَجِبُ صَوْمُهُ

Če je zakrit z oblaki ali prahom, očitno v (hanbelijskem) mezhebu velja: post je obvezen.

Gajmun pomeni oblačno, nato pa omeni qatarun, nekaj podobnega peščenemu viharju, puščavskemu pesku ali peščeni nevihti.

Po tej izjavi hilala nismo videli. Ali smo dopolnili ša'ban s tridesetimi dnevi? Nismo. Zakaj bi se torej morali postiti? Ta avtorjeva izjava ni pravilna, čeprav je sprejeta s strani dela uleme. To mnenje ni podprto z dokazi, pravzaprav dokazi nasprotujejo tej izjavi. O tej zadevi obstaja več mnenj, prvi dve sta glavni in najpomembnejši.

Devetindvajseti dan ša'bana je po magribu morebitna trideseta noč ša'bana, to smo pojasnili. Zvečer opazujemo nebo, da bi videli hilal. Odšli smo na obrobje mesta, vendar je oblačno, megla, peščeni vihar, med nami in hilalom je prepreka. Avtor je rekel, če nebo ni jasno, potem se moramo naslednji dan postiti, tudi če ne vidimo hilala. Nismo torej videli hilala, nismo dokončali meseca ša'bana s tridesetimi dnevi.

PRVO MNENJE

Prvo mnenje sprejema velika večina uleme. Med njimi so Ebu Hanife, Malik, Eš-Šafi'i in je tudi eno od dveh mnenj hanbelijskega mezheba. To je pravilno mnenje: če ne vidimo hilala po devetindvajsetem dnevu ša'bana, potem po magribu nastopi trideseta noč ša'bana, naslednji dan se ne postimo. Naslednji dan bo trideseti dan ša'bana, kajti nismo videli hilala, ne glede ali je bilo nebo jasno ali oblačno. Po tridesetem dnevu ša'bana nato po magribu nastopi prva noč ramadana.

Ibn Tejmijje je sprejel to mnenje in rekel, da je to mnenje sprejeto v hanbelijskem mezhebu. Ibn Tejmijje ni razlikoval med jasnim in oblačnim nebom ter dodal, da ni verodostojnega prenosa izjave, da bi imam Ahmed razlikoval med jasnim in oblačnim nebom.

Kakšni so dokazi za to mnenje? Poleg obeh prej omenjenih hadisov (ko smo govorili o dnevu dvoma) obstaja še en, ki govori prav o takšni situaciji.

Od Abdullaha ibn Omarja se prenaša, da je Allahov Poslanec ﷺ rekel: ''Mesec ima 29 noči in ne postite se, dokler ne vidite hilala, a če je zakrit z oblakom, dopolnite število 30.'' (zabeležil Buhari)

Poglejte, kako jasen je ta hadis, to je trden dokaz.

DRUGO MNENJE

Drugo mnenje je tisto, ki ga sprejema avtor. Upoštevajte, da je v hanbelijskem mezhebu prisotno tako prvo mnenje kot tudi drugo mnenje.

Avtorjevo mnenje je: če v devetindvajsetem dnevu ša'bana ne vidimo hilala zaradi oblačnosti, potem se naslednji dan postimo – kar je v bistvu trideseti dan ša'bana. Poleg oblačnosti je omenil tudi peščeni vihar. Nekateri učenjaki hanbelijskega mezheba so dodali tudi meglo, ali nekoga v votlini, ki ne vidi neba, ali nekoga v zaporu, ki ne vidi neba.

Seveda imajo za svoje mnenje dokaze, saj so učenjaki. Njihov prvi dokaz je hadis.

Abdullah ibn Omar je rekel: ''Slišal sem Allahovega Poslanca ﷺ reči: 'Ko vidite hilal, se postite, in ko ga (ponovno) vidite, prenehajte! Če ga zakriva oblak, ga določite.' '' (muttefekun alejh)

Menili so, da besede: ''... ga določite/faqaduru-leh,'' jezikovno pomenijo omejiti, zaostriti ali skrajšati. Tako bi imel hadis pomen, če je hilal zakrit z oblakom, skrajšajte mesec ša'ban.

Odgovor na to trditev je zelo preprost. Tudi če predpostavimo, da je jezikovna definicija pravilna, ni sprejemljivo dajati prednosti jezikovnim definicijam pred besedami Allahovega Poslanca ﷺ, s katerimi je pomen definiral v drugih hadisih. Vemo, da nas je Allahov Poslanec ﷺ podučil o pomenu faqaduru-leh, tj. dopolnite ša'ban s tridesetimi dnevi.

Njihov drugi dokaz je pravzaprav močnejši. V Musnedu imama Ahmeda in Sunenu Ebu Davuda se prenaša, da se je Ibn Omar postil naslednji dan, če je bilo nebo oblačno v trideseti noči ša'bana. Njihovo mnenje je torej podprto z dejanji Ibn Omarja.

Odgovor na dejanje Ibn Omarja: njegovo dejanje je v nasprotju s hadisom, ki ga je sam prenesel. Obstaja fiqhsko pravilo, ko najdemo protislovje med dejanjem prenašalca in predajo, ki jo je prenesel: vzamemo preneseno, zavrnemo ravnanje. Pravzaprav so ostali ashabi s svojimi dejanji podprli Ibn Omarjevo predajo, niso pa podpirali Ibn Omarjevega ravnanja. Ibn Omar je to storil iz previdnosti. Ulema prvega mnenja pravi, da mu ne bi smeli slediti v zadevah, kjer obstajajo jasni dokazi proti njegovemu ravnanju. Pravzaprav je dokaz prenesel sam. Enako je bil previden pri abdestu, saj je želel imeti popoln abdest, pa si je umival tudi notranjo stran veke, zaradi česar je ob koncu življenja izgubil vid. Ulema mu v tem ravnanju ne sledi. V takšni zadevi sledimo temu, kar je posredoval, ne pa temu, kar je počel.

TRETJE MNENJE

Tretje mnenje je šibko mnenje. Rekli so, da je post dovoljen ali sunnet, ni pa vadžib. Tako imamo tudi skupino učenjakov, ki pravijo, da ni vadžib, ampak dovoljen oziroma sunnet.

ČETRTO MNENJE

Četrto mnenje narekuje, da je mekruh, ne pa haram. O tem smo govorili v razpravi o dnevu dvoma; ali je haram ali mekruh.

PETO MNENJE

Nekateri so rekli, da ravnamo v skladu s kalifovo odločitvijo. Pravzaprav je to rešitev za številne težave ummeta, ko se v nekaterih situacijah ne zmoremo zediniti okoli nečesa, kar se tiče vseh muslimanov. Kalif po posvetu z ulemo izbere in razglasi odločitev, ummet pa sledi.

ŠESTO MNENJE

Nekateri so rekli, da preverimo dve leti nazaj: če je bil zadnji dve leti ramadan trideset dni, lani smo se torej postili trideset dni, predlani tudi trideset dni, zato letos razglasimo, da ima ramadan devetindvajset dni. To mnenje je nesprejemljivo in brez osnove ter dokazov.

POVZETEK

Prvo in drugo mnenje sta najpomembnejši, saj temeljita na dokazih. Pravilno mnenje je, da se je haram postiti dan pred ramadanom. Za prvo mnenje smo podali tri dokaze (dva hadisa pri razpravi o dnevu dvoma ter enega novega) in odgovorili na argumente drugega mnenja.

Povsem jasno je, da se ramadan začne z videnjem hilala; če ga ne vidimo, dopolnimo ša'ban s tridesetimi dnevi, ne glede ali je nebo oblačno ali ne.

Kaj pomeni avtorjeva izjava: ''... očitno v mezhebu (fezahiru-l-mezhebi)?'' Kot smo rekli: to avtorjevo besedilo je metn, torej kratko in jedrnato besedilo, avtor nima možnosti, da bi vsebinsko razpredal in pojasnjeval. S to izjavo je želel nakazati, da glede tega vprašanja obstaja močno nesoglasje znotraj hanbelijskega mezheba. Avtor tako na nek način priznava nesoglasje znotraj lastnega mezheba glede tega vprašanja.

ČE JE HILAL VIDEN PODNEVI

Avtor nadaljuje:

وَإِنْ رُئِيَ نَهَاراً : فَهُوَ لِلَّيْلَةِ المُقْبِلَةِ

Če je viden podnevi: to je za prihajajočo noč.

Luno je mogoče videti tudi podnevi. Znanost to potrjuje in o tem priča naše izkustvo. Kaj storimo, če je hilal viden podnevi?

Ali bi bil naslednji postopek pravilen?

Ker sem ga videl podnevi, to pomeni, da je bil tam že prejšnji večer, vendar ga nismo videli. Tako bi bil že danes prvi dan ramadana.

Avtor pravi nasprotno.

Če v devetindvajsetem dnevu ša'bana podnevi vidite hilal in potem rečete, da je bil hilal tam že prejšnjo noč, ter da se je že takrat začela prva noč meseca ramadana, potem bi imel mesec ša'ban le osemindvajset dni, mesec pa ne more imeti osemindvajset dni. Obstaja le mesec z devetindvajsetimi ali tridesetimi dnevi. To je avtor skušal pojasniti s svojo izjavo.

Velika večina uleme, med njimi štirje imami, sprejema mnenje avtorja. Ne glede ali vidite hilal podnevi ali po magribu, za prvi dan ramadana je razglašen naslednji dan. To je mnenje štirih imamov.

KAJ ČE IZGINE?

Videli smo ga podnevi, vendar ga po magribu ne vidimo več, niti ga ne vidimo ponoči. Predpis je, če ga ne vidimo po magribu, je kot bi ga ne videli niti podnevi. To videnje podnevi je neveljavno. Zakaj?

Predpis nalaga, da hilal vidimo po magribu. Videnje podnevi ni šeriatsko predpisano. Predpis nalaga, da prvi dan ramadana nastopi, če hilal vidimo po magribu. Če smo ga torej videli podnevi, nato pa ga po magribu ne vidimo več, nismo izpolnili zahteve, ki jo narekuje šeriat. Naslednji dan velja za trideseti dan ša'bana.