O, vi, ki verujete! Ne jemljite si judov in kristjanov za pristne prijatelje in zaveznike. Oni so pristni prijatelji in zavezniki drug drugemu. Kdor od vas si jih vzame za pristne prijatelje in zaveznike, je eden izmed njih. Allah pa ne bo usmeril krivičnih ljudi na Pravo pot. (Kur’an, 5:51)
Režimi in vlade v t. i. muslimanskem svetu so postali lakaji Zahoda, saj redno opravljajo umazano delo Zahoda. Zapori so polni, muslimane pa se pobija v njihovih lastnih državah prav zaradi ukazov z Zahoda. Izgovor, katerega ti režimi in vlade ponujajo za upravičenost teh aktivnosti, je vedno isti: ''To moramo početi, da bi zaščitili svoj narod.'' Vendar ta izgovor pri Allahu ni sprejemljiv, saj On Vzvišeni v naslednjem ajetu 52 pravi:
Vidiš tiste, v katerih srcih je bolezen
… Kaj je ta bolezen? Nifak, svetohlinstvo, dvoličnost.
… kako jim hitijo in govorijo: ''Bojimo
se, da nas prizadene nesreča!'' Bojijo se vojske nevernikov. Bojijo se,
da jih bodo bombardirali. Bojijo se, da jih bodo vrgli z oblasti.
A morda bo Allah dal zmago ali nekaj
drugega od Sebe … Allah bo kaznoval te narode, ki se bojujejo proti
muslimanom, ali bo Allah podaril zmago muslimanom proti njim, ali jim
poslal nekaj drugega, kot recimo naravno katastrofo, ki jih bo ohromila,
ali gospodarsko recesijo, zaradi katere bodo obubožali, ali razpad njihovih
zavezništev, kakršen je recimo NATO – ne vemo, kako in na kakšen način, saj je
vse v vesolju lahko del Allahove vojske: In nihče ne pozna vojske tvojega
Gospodarja, razen On. In to je samo opomin smrtnikom. (Kur’an; 74:31)
Nato Allah zaključuje ajet:
… pa se bodo kesali zaradi tega, kar so
skrivali v sebi. Obžalovali bodo, ker so bili na strani Zahoda proti
muslimanom. To bodo obžalovali tako na dunji kot na ahiretu.
Allah daje oblast, komur hoče, in On jo vzame, komur hoče. Allah povzdigne, kogar hoče, in On poniža, kogar hoče. Allah je obljubil, da bo povzdignil vernike in ponižal nevernike – in Allahova obljuba je vedno resnična. Če se to ne zgodi na dunji v tvojem življenju, kajti zagotovo bo prišel ta dan, se bo zagotovo zgodilo na Sodnem dnevu. Vse na dunji je minljivo. Karunovo bogastvo ni trajalo dolgo in tudi faraonova vladavina ni trajala dolgo, Allah pa je oba ponižal že na dunji, ko se bosta na ahiretu srečala z Allahom, pa bosta še bolj ponižana. Verniki, ki so bili na dunji preganjani, zasmehovani in pobijani, zanje je Allah rezerviral zelo visoko mesto na Sodnem dnevu. Pomislite, kaj bo Allah namenil ashabul-ukhdud (družabnikom rovov), vernikom, ki so bili živi sežgani, kar izvemo v suri El-Burudž. Pomislite, kako bo Allah počastil ashabe in kakšno mesto bo namenil vsem šuhada izmed ashabov. Pomislite, kakšno mesto bo Allah namenil Hamzi ibn Abdul-Muttalibu. Pomislite, kakšno mesto bo Allah namenil vsem, ki so se žrtvovali za islam. Allah jim bo na Sodnem dnevu namenil zelo visok status, vsi ostali pa bodo ljubosumni na ta status in želeli si bodo, da bi sledili njihovim korakom na dunji. Če ne vidite pravice na dunji, če vidite veliko krivice in zulma, ne bodite obupani, saj bo pravica deljena na Sodnem dnevu, zato je ta dan tudi poimenovan s tem imenom, saj bo vsaka sodba pravična in kompletna.
Vendar ta zgoraj opisana situacija v
bistvu ni nič novega. Zlahka lahko potegnemo paralele z današnjo situacijo in situacijo
med križarskimi vojnami. Danes je t. i. muslimanski svet razdeljen na različne delčke,
vsak delček zase pravi, da je država in ljudstvo zase, vsako pa vodi oseba, ki
trdi, da je kralj ali predsednik. Vendar je moč in oblast teh voditeljev le
iluzija. Enako kot pri njihovih predhodnikih jim dominirajo malenkostni
medsebojni konflikti. V sencah prežijo številne sekte, kakor so bili hašišini (ismailijja,
batinijja) predhodniki današnjih ši’itov oziroma rafidij, ki pletejo svoje spletke
in postavljajo pasti ter potrpežljivo čakajo na napad, da bi uničili vsakršno
upanje za ummet.
Danes trpimo kakor naši bratje pred
nami. Reke krvi zopet tečejo v Kudsu (Jeruzalemu). Scene Antiohije se
ponavljajo v Mosulu in Gazi in tudi povsod od Kitajske do Severne Afrike. Kako
si drznemo počivati v senci senci zadovoljstva in lagodno živimo v vrtovih
užitkov, medtem ko naši bratje nimajo prebivališča in strehe nad glavo, razen
sedel konjev in želodcev mrhovinarjev?! Kri je bila prelita, lepa mlada dekleta
so bila osramočena, sedaj pa morajo svoje lepe obraze skrivati v dlaneh polnih
solza. Ali so bili muslimani že kdaj tako ponižani? Ali so bila muslimanska
ozemlja že tako divje razrita?
Že velikokrat in vsakič so se muslimani
ponovno dvignili.
A kakšen je odgovor velike večine na ta
vprašanja? Zmeden molk, kajti danes nas je zadela še večja nesreča. Zadeti smo
z vojno idej in konceptov. Cilj te vojne je posejati meglo zmede v naših mislih,
da ne bi prepoznali prave poti med številnimi lažnimi potmi, ki so spletene
okrog nje. Pronicljivemu verniku je prava pot jasna, saj strani zgodovine ne
lažejo. Ummet se je obrnil stran od vere, ko so napadli križarji, zato je Allah
v srca muslimanov postavil strah pred križarji. Bežali so pred njimi, vendar
jih je usoda ujela in bili so ubiti, kljub begu in skrivanju. Vendar je Allah
temu ummetu obljubil zmago, zato je poslal velike može, ki so dvignili
zastavo islama. Za Allahovo pomoč so prosili iskreno in ponižno, nato pa je
Allah iz src muslimanov odstranil strah pred križarji ter v srca križarjev
postavil strah pred muslimani. Tako se je situacija popolnoma obrnila na glavo.
To je prava pot. To je Allahov sunnet. To je del Allahovih zakonitosti, po
katerih je uredil vesolje. Allah Vzvišeni v Kur’anu pravi:
V Allahovih zakonih ne boš nikoli našel
nobene zamenjave. (Kur’an; 35:43)
V zgodovini zlahka lahko najdemo tiste, katerim je Allah podaril zmago, bodisi je bil to Khalid ibn El-Velid, bodisi je bil to Nurudin Zenki, bodisi Salahudin Ejjubi ali celo Muhammed El-Fatih. Vsi so oblikovani iz iste kepe. Zlahka jih lahko razločimo od številnih prevarantov, ki kličejo sami k sebi namesto k Allahu. Iskreni voditelji se obkrožijo z resničnimi učenjaki in iskreni učenjaki prepoznajo resnične voditelje. Zakaj mislite, da se je veliki učenjak in fakih Ibn Kudama El-Makdisi boril v vrstah Salahudinove vojske, ko so osvobodili Jeruzalem?! In podobnih primerov je nešteto. Ti veliki možje se trudijo vzpostaviti vse sunnete Allahovega poslanca ﷺ. Njihovo pomanjkanje skrbi za svojo blaginjo je jasno manifestirano v njihovem strogem in asketskem načinu življenja, medtem ko so njihova srca polna skrbi, sočutja in tolerance za siromašne in zatirane. Njihove duše in srca iščejo udobje in zatočišče v dolgih sedždah sredi noči in v iskrah sabelj v osrčju bitke. To so ljudje, ki čistijo ummet s poučevanjem množic. To so ljudje, ki bodo ponovno osvobodili Jeruzalem, kakor so ga osvobodili prvič. Napadi nevernikov na muslimane niso nič drugega kot svarilo muslimanom, naj se vrnejo k islamu v vseh svojih zadevah.
O prav tem govori zanimiv dogodek, ki se
je zgodil po enem od največjih pokolov v zgodovini človeštva. Hulagu Kan, ki je
osvojil Bagdad in pobil na sto tisoče muslimanov, je imel hčerko. Ko se je
kasneje sprehajala po Bagdadu, je opazila moža, okrog katerega je bila zbrana
množica. Vprašala je: ''Kdo je to?'' Odgovorili so ji: ''To je eden od njihovih
učenjakov.'' Odločila se je, da ga bo ponižala. Rekla mu je: ''Ali niste vi
ljudje, ki govorijo, da vam bo Allah podaril zmago in podobno?! To ne more biti
res, saj ste pod našo oblastjo. Le ukažem svojemu stražarju, naj te ubije, pa glede
tega ne moreš storiti ničesar.'' Učenjak ji je odgovoril: ''Ali si seznanjena s
pastirji? Na pašo skupaj z ovcami vedno vzamejo nekaj psov.'' Vprašal jo je: ''Kaj
je namen teh psov?'' Rekla je: ''Ko ovca zaide od črede, pastir spusti pse, da
ovco vrnejo k čredi.'' Rekel ji je: ''Vi ste psi, katere je Allah spustil, da
nas vrne nazaj h Kur’anu in Sunnetu. Ko se vrnemo h Kur’anu in Sunnetu, boste
razbiti s strani Tistega, ki vas je spustil z verige.''
Globoka zgodba. Ko se muslimani vrnemo k Allahu, takrat nam bo On dal zmago. In res je bilo tako. Ko so se muslimani vrnili k Allahu in ko so po bitki Ajn Džalut strli napadalno konico Mongolov, so jih postopoma pregnali s svojih ozemelj. Kje so danes Mongoli? Stisnjeni med dve velesili, Rusijo in Kitajsko. Kje so muslimani? Ummet se je od tega srce parajočega leta 1258 že nekajkrat dvignil, saj je prav tolikokrat zaspal, vendar ummet nikoli ne bo umrl, speči velikan se zopet prebuja.
Komentarji
Objavite komentar