ZAGOVARJAŠ JIH NA SVOJO ŠKODO

Ashabi nikoli niso zagovarjali nepravičnih ljudi in nevernikov. Imamo dokumentiran primer nekega ashaba, in sicer ne kateregakoli ashaba, temveč Usame bin Zejda, sina Zejda ibn Harisa, katerega so klicali tudi Zejd ibn Muhammed. Ljudje so rekli mlademu Usami bin Zejdu: ‘’Allahov poslanec te ima rad. Odidi k njemu in se zagovarjaj,’’ saj niso želeli, da se kazen izvrši nad nekim pomembnim članom plemena. Ko je Usama prišel k Poslancu ﷺ s tem zagovorom, je slednji ﷺ od jeze pordečel v obraz in rekel: ''Zares so propadli tisti pred vami. Ko bi med njimi ukradel nek plemič, ga ne bi kaznovali. Ko bi ukradel nek šibek, bi ga kaznovali. Prisežem pri Allahu! Če bi moja hčerka Fatima nekaj ukradla, bi ji roko zagotovo odsekal jaz.'' (zabeležila Buhari in Muslim)

Allah je v suri En-Nisa rekel:

Prav vi ste tisti, ki jih zagovarjate v tuzemskem življenju. Kdo pa jih bo zagovarjal pri Allahu na Dnevu vstajenja ali kdo bo njihov zastopnik? (Kur'an; 4:109)

Zakaj zagovarjaš pokvarjene ljudi?! Mar ne veš, da je zagovarjanje njih oblika teweli (zavezništva) in oblika nusra (pomoči), medtem ko je Allah v suri El-Maide rekel:

Kdor od vas si jih vzame za pristne prijatelje in zaveznike, je eden izmed njih. (Kur'an; 5:51)

Ashabi niso počeli nekaj takega in če se je zgodilo enkrat, se zagotovo ni zgodilo drugič, saj so se naučili iz prvega primera. Danes pa najdemo ljudi, ki iz dneva v dan zagovarjajo pokvarjene učenjake in voditelje, ki so izstopili iz vere, ter mislijo, da s takšnim početjem delajo dobro in da so na pravi poti. Mislijo, če niso na plačilni listi teh učenjakov in voditeljev, da so s tem rešeni in da so na pravi poti. Ni dovolj, da imaš namen slediti Kur'anu, temveč moraš samega sebe in tudi vse ostale, ki jih zagovarjaš, izpostaviti predpisom Kur'ana. Ne pozabi, da je Allah v suri El-Araf rekel:

Nekatere je usmeril na Pravo pot, drugi pa so po pravici v zablodi. Oni resnično jemljejo šejtane za zaveznike in ne Allaha, mislijo pa, da so usmerjeni na Pravo pot. (Kur'an; 7:30)

To pomeni, da ni tako, kakor mislijo. Pomisli, ali bo ta verz proti tebi na Dnevu vstajenja, če danes zagovarjaš pokvarjene učenjake. Takrat ne boš mogel reči Allahu, da si mislil, da si na pravi poti, da si mislil, da zagovarjaš iskrene učenjake, da si mislil, da braniš pravične vladarje.

Ali so vsi vladarji isti? Ali so vsi učenjaki isti? Kaj če ti Allah odgovori: Mar ti nisem v Kur'anu povedal, da so nekateri učenjaki kakor osli in psi?! Beseda alim (učenjak) sama po sebi ne pomeni nič. Kakor človek: Ali spoštuješ vsakega človeka? Prav vsakega? Pedra? Prešuštnika? Posiljevalca?

Kakšen alim? Morda alim rabani ali morda alim sultani?

Kakšen človek? Morda dober pobožen človek ali morda grešen razvraten človek?

Ali spoštujemo vsakega človeka? Seveda ne. Ali spoštujemo vsakega učenjaka? Seveda ne.

Ebu Zerr je prenesel: ''Allahov poslanec ﷺ je rekel: 'Nečesa se za moj ummet bojim bolj od Dedžala.' Ustrašil sem se in vprašal: 'O, Allahov poslanec! Kaj je to?' Rekel je: 'Zavedeni in zablodeli učenjaki.' '' (Musned Ahmed 5/145, št. 21334/21335)

Seveda je potrebno spoštovati učenjake, vendar ne vseh učenjakov. Allah je nekatere učenjake primerjal s psom, ki sopiha in steguje jezik za materializmom, slavo in močjo. Nekatere je primerjal z osli, ki ne razumejo realnosti, saj ne zmorejo videti razlike med 50 kg knjig in 50 kg krompirja. Zanje je vse 50 kg. Zanje je vse enako, saj nimajo globokega znanja, temveč le teoretične informacije. Takšnih ne smeš zagovarjati, zlasti če oni sami zagovarjajo tagute.

In če bi hoteli, bi ga zagotovo lahko vzdignili z njimi (z našimi ajat), vendar se je predal zemlji in sledil svoje strasti tako kot pes – če ga bremeniš s čim, sope, če pa ga pustiš, zopet sope. To je primer naroda, ki zanika Naše ajat. Zato pripoveduj resnične zgodbe, da bi se lahko zamislili. (Kur'an; 7:176)

Primer tistih, ki jim je bila zaupana Tora, pa se je niso držali, je kakor primer osla, ki nosi knjige. Slab je primer naroda, ki zanika Allahova znamenja. In Allah ne usmerja krivičnega naroda. (Kur'an; 62:5)

Tagut noče, da ga učenjak zagovarja le enkrat, temveč želi, da ga zagovarja neprestano, dan in noč, kajti tagut ne želi narediti le enega kufra, ne želi zamenjati le enega zakona, temveč želi to delati vsak dan in neprestano spreminjati zakone; vsak dan pride z novim kufrom, zato vsak dan potrebuje učenjake, da bodo to upravičili množicam. Tako bo izbral nekaj ljudi, jih lepo našemil, prižgal luč, jo usmeril v njihovo čelo in vključil kamere, ljudje pa bodo mislili, da je ta oseba največji učenjak današnjega časa.

Moramo se zavedati, če učenjak ne poučuje v skladu z Allahovo religijo, potem je takšen učenjak šejtan, ki stoji na vratih Pekla in poziva vanj. Nikar ne mislite, da imajo ti ljudje več znanja od šejtana Iblisa.

Iblis ima več znanja kot vsi ti učenjaki in več kot vsi mi ostali. Kljub temu Iblisa ne spoštujemo, kajne?! Iblis ni postal kafir, ker ne bi veroval v Allaha in Njegove lastnosti. Iblis bolje od mene in tebe pozna Allaha in častil je Allaha več časa kot ga bova častila midva. Poleg tega Iblis ni postal kafir, ker ne bi veroval v srcu, temveč zaradi dejanj: odklonil je, prevzel ga je napuh in postal je nevernik, kakor nam Allah pojasni v suri El-Bekara, 34 ajet.

Enako so nekateri današnji učenjaki in vsi voditelji postali kuffar – odklonili so. Poznajo Allahov zakon, vendar mu nočejo slediti in ga nočejo vzpostaviti. Učenjak ve, da je nek predpis pravilen, vendar ga odkloni ali zavrne zaradi materializma. Vladar ve, da bi moral vzpostaviti določen zakon, vendar zaradi napuha misli, da ve bolje kot Allah. Kdor odkloni, pa četudi le eno jasno temeljno Allahovo zapoved in zagreši stvar, za katero je Allah rekel, da je kufr, takšen postane kafir. Vsak, ki odkloni Allahov zakon na takšen način, je enak Iblisu.

Iz tega razloga je šejhul-islam Ibn Tejmijje, rahimehullah, rekel: ''Ko učenjak zapusti, kar se je naučil iz Allahove knjige in sledi ukazom voditelja, ki ne vlada po Allahovem zakonu, takšen je kafir murted in zasluži si kazen tako na tem svetu kot na onostranstvu.'' (Medžulul-Fetava 35/373)