K pisanju teh besed me je spodbudila situacija, ko je nek
kristjan v moji prisotnosti ogorčeno dejal, da je nekdo ''snel buga dol z
znamna'' – znamne ali znamenje je neke vrste kapelici podoben spomenik, le da
nima notranjega prostora, temveč le nišo. Običajno so postavljeni na križiščih
ali ob poteh. V njem je kipec križanega človeka, ki naj bi predstavljal Jezusa.
Ob teh besedah sem vprašal samega sebe in nato še njega, ali
je možno, da ljudje še dandanes verujejo v to izrazito idolatrijo. Ali je
možno, da nekdo verjame v božanstvenost nekega kipca, kot so verovali
predislamski Arabci, stari Grki in Rimljani.
Ko sem mu razložil nesmiselnost njegovega verovanja, me je
vprašal: Kaj pa je vaše verovanje? Kaj muslimani sploh verjamete?
Osnova islama je verovanje in čaščenje enega in edinega Boga,
Gospodarja vseh svetov. To je glavno, temeljno verovanje. Musliman pomeni biti hanif
– čisti monoteist, ki v sebi nima primesi nikakršne oblike politeizma.
Častimo edinole Boga, služimo edinole Bogu, ne častimo
poslancev ali glasnikov vere, ne častimo angelov, ne častimo dobrih ljudi, ne
častimo umrlih. Ne bojimo se ničesar in nikogar poleg Boga, nikogar in ničesar
ne ljubimo bolj kot Boga, svoje pokornosti ne namenjamo nikomur poleg Boga, v
nikogar nimamo večjega upanja kot v Boga. Ne iščemo zatočišča pri nikomer in
ničemer poleg Boga – ni bežanja od Gospodarja vseh svetov, razen z bežanjem k
Gospodarju vseh svetov.
On je Allah, Tisti, poleg Katerega ni drugega boga,
Poznavalec vsega nevidnega in vidnega. On je Najbolj Milosten, Najbolj
Usmiljen. On je Allah, Tisti, poleg Katerega ni drugega boga, Največji Vladar,
Najsvetejši, Najpopolnejši, Tisti, Ki izpolnjuje obljube, Tisti, Ki nad vsem
bedi, Najveličastnejši, Najsilnejši, Najbolj Vzvišen. Vzvišen je Allah nad tem,
kar si jemljejo poleg Njega (za boga). On je Allah, Edini Stvarnik, Tisti, ki ustvarja
iz nič, Stvarnik podob. Njegova so najlepša imena. Njega slavi vse, kar je na
nebesih in na Zemlji, On pa je Najplemenitejši, Najmodrejši. (Kur'an;
59:22-24)
Verjamemo v vse poslance in glasnike vere, kar pomeni da verjamemo
v iskrenost in dobroto vseh njih – vsi so bili hunefa, čisti monoteisti
– od Adama preko Noeta, Abrahama ter njegovih dveh sinov Išmaela in Izaka, nato
preko Izakovih sinov, Jakoba in njegovih sinov, Jožefa in ostalih, nato preko
Mojzesa in Arona, Davida in Solomona, Zaharija in Janeza Krstnika, preko Jezusa
in vseh ostalih poslancev in glasnikov vere, ki so bili poslani drugim narodom,
kot so Hud in Salih, Job in Šu’ajb, Lot in Jona, ter vseh ostalih, katerih
imena nam niso znana, vse do Muhammeda, ki je rekel: ''Glasnikov vere (ar.
enbija) je bilo 124.000, od tega je bilo 315 poslancev (ar. rusul).''
(zabeležil Ahmed v Musnedu) In naj je mir in blagoslov z vsemi poslanci in
glasniki vere.
Verjamemo, da so bili vsi čisti monoteisti, ki so bili
poslani od istega Boga, da bi ljudem pojasnili, naj častijo edinole Njega.
Noben od teh poslancev in glasnikov vere ni bil božanstvo. Ne
verjamemo, da je neko božanstvo hodilo po tej zemlji, kar je pravzaprav prva
zapoved Stare zaveze: Jaz sem GOSPOD tvoj Bog. Ne imej drugih bogov
poleg mene!
Naprej: Ljubimo vse poslance in ne delamo razlik med njimi.
Recite: “Verujemo v Allaha in v to,
kar je bilo razodeto nam in kar je bilo razodeto Abrahamu, Išmaelu, Izaku,
Jakobu in (dvanajstim) plemenom in kar je bilo dano
Mojzesu, Jezusu in kar je bilo dano glasnikom (vere) od njihovega
Gospodarja. Med njimi ne delamo razlik in mi smo Mu predani (tj. smo
muslimani).”
(Kur'an; 2:136)
Kljub temu verjamemo, da so imeli nekateri od teh poslancev
večje preizkušnje od drugih in da so bili soočeni z večjimi težavami in hujšimi
izzivi.
In (spomni
se, o Muhammed), ko smo od glasnikov vere vzeli njihovo zavezo, a od tebe,
Noeta, Abrahama, Mojzesa in Jezusa, Marijinega sina, Smo vzeli na moč trdno
zavezo. (Kur'an; 33:7)
Poslanec Muhamemd ﷺ je rekel, da so vsi poslanci bratje: ''Glasniki
vere so bratje po očetu, matere so jim različne, a njihova vera je ena.''
(zabeležil Buhari)
Najbližji Muhammedu ﷺ tako kronološko kot po moralnosti je
bil Jezus. Ebu Hurejre prenaša, da je Poslanec Muhammed ﷺ rekel: ''Jezusu,
Marijinemu sinu sem najbližji tako na tem svetu kot na onostranstvu.''
(zabeležil Muslim)
Vendar muslimani ne častimo nikogar na tej zemlji, ne
poslanca, ne glasnika vere, ne človeka, ne angela, ne živali, ne kipov, ne
gora, ne dreves, ne sonca, ne planetov, ne galaksij, ne vesolja – častimo samo
Gospodarja celotnega vesolja.
Ne verjamemo v vraževerje in slaba znamenja. Ne gledamo leta
ptic in se na podlagi tega ne odločamo o pomembnih odločitvah, niti ne pljuvamo
preko ramena, ko nam črna mačka prečka pot. Ne verjamemo v amulete, ki bi jih
obešali na telo; naše zanašanje in zaupanje je le v Gospodarja vseh svetov, ki
je Stvarnik vesolja in vsega v njem, On je Prvi brez začetka in Poslednji brez
konca. On daje življenje, nihče drug. On jemlje življenje, nihče drug. On s
svojimi konstantnimi zakoni povzroča vremenske pojave. On s svojimi
konstantnimi zakoni povzroča gibanje nebeških teles. Ko si žejen, te On napoji.
Ko si lačen, te On nahrani. Ko prosiš, prosi Njega. Ko iščeš pomoč, išči pomoč
od Njega.
To je osnovno sporočilo. To je srž islamskega učenja. To je
os, okrog katere se vrti celotno verovanje muslimana. S tem sporočilom je bil
poslan vsak poslanec in glasnik vere.
Razlog zakaj je bilo Noetovo ljudstvo potopljeno je, ker so
se obrnili stran od tega sporočila in začeli častiti nekaj drugega poleg Boga.
Iz istega razloga se je Mojzes razjezil na svoje ljudstvo, ko so naredili idola
v obliki zlatega teleta in ga zatem častili. Vsi poslanci in glasniki so bili
poslani svojim ljudstvom, da bi ljudi pozivali v čaščenje edinega Boga.
Vsakemu ljudstvu smo poslali poslanca: "Častite Allaha
in izogibajte se taguta (tj. lažno božanstvo)." (Kur'an; 16:36)
Vsi ti poslanci in glasniki vere so bili poslani svojim
ljudstvom, Muhammed ﷺ pa je bil poslan celotnemu človeštvu in tudi svetu
džinnov. Muhammedovo sporočilo ni bilo omejeno le na Izraelčane, kar je ena od
stvari, katero so judje zamerili Muhammedu, saj tako niso bili več ''izbrano
ljudstvo''. Muhammeda ﷺ je Bog poslal
celotnemu svetu, saj smo danes ljudje na svetu fizično povezani do te mere, da
smo skorajda že postali eno samo ljudstvo.
Bog je torej vsakemu ljudstvu poslal poslanca, nato pa se je
med ljudi vrinila idolatrija ali politeizem. Zato vidimo, da je v vseh sedanjih
ali preteklih politeističnih verovanjih vedno ostanek nekega vrhovnega
božanstva. Enako se je idolatrija vrinila med kristjane, ki so začeli častiti
Jezusa in njegovo mater Marijo. Poleg tega pravijo, da je Bog eden od treh:
oče, sin in sveti duh. Ti trije naj bi bili ločeni in hkrati povezani v eno. To
trojstvo je po islamskem razumevanju idolatrija, saj so svoje čaščenje usmerili
k nečemu drugemu poleg Boga. V to ni pozival noben poslanec, niti Jezus sam ne,
prav nasprotno so vsi poslanci od prvega do zadnjega od tega odvračali in na to
opozarjali.
Katero knjigo beremo, kje sem dobil vse te informacije? Te
informacije sem dobil v zadnjem Božjem razodetju Njegovih besed in navodil –
Kur'an, ki je bil razodet Muhammedu ﷺ.
Muhammedovemu rodovniku se lahko sledi do Išmaela,
Abrahamovega sina. Ta rodovnik je preverjen in ratificiran, tako da ni dvoma
vanj. Prvi Abrahamov sin Išmael je z materjo Hadžero odšel v Arabsko puščavo v
Bekko in tam sta skupaj z očetom Abrahamom zgradila prvo zidano svetišče za
čaščenje Boga. Tako je opisano v Bibliji. Bekka je Meka na Arabskem polotoku. 40
let kasneje je bila zgrajeno svetišče v Jeruzalemu, na današnjem Tempeljskem
griču.
V to verjamemo muslimani, vendar s tem ne mislim na ljudi, ki
imajo samo arabska ali turška imena. Resnični musliman je tisti, ki časti in se
pokorava samo Bogu. To pomeni beseda musliman: oseba, ki se z monoteizmom
prostovoljno preda Bogu.
Musliman ne dela razlik med poslanci in glasniki vere; ne
ponižuje nobenega od njih, ne podcenjuje nobenega od njih in ne laže na
nobenega od njih. Kaj je problem z Biblijo. Problem je, da počne prav to.
Problem je, da je bila Biblija spremenjena. Ni niti enega krščanskega učenjaka
ali akademika, ki bi to lahko zanikal. In s tem ne mislim na vašega lokalnega
župnika ali fajmoštra. Vsak učenjak, ki je študiral v semenišču ali na
univerzi, bo priznal, da je bila Biblija spremenjena; stvari so bile dodane in
odvzete. Avtorji niso znani. Marko, Luka, Matej, Janez? Kdo so bili ti ljudje?
Kdo so bili njihovi očetje? Kje je veriga prenašalcev do zapisa? Muslimani
imamo boljše in verodostojnejše verige prenašalcev za daif hadise (izreki,
ki imajo slabo vrednost avtentičnosti), ki se ne uporabljajo kot dokaz, kot jih
imajo kristjani za samo Biblijo; da sahih ali mutevatir (verodostojnih) hadisov
sploh ne omenim.
V teh Evangelijih je nekaj tega, kar je Jezus dejansko rekel.
V Tori je nekaj tega, kar je Mojzes dejansko rekel. To je res, vendar je bilo
veliko tega tudi spremenjenega. Naj navedem le dva primera: V Stari zavezi
piše, da je imel Lot spolne odnose s svojima dvema hčerama, ki sta zanosili,
nato pa sta od teh dveh otrok nastali dve novi ljudstvi. To pripisujejo
poslancu, ki se je celo življenje boril proti promiskuiteti in razvratu v
svojem narodu. (Poglej: Geneza 32,30-38)
Ali kar pravijo o Noetu, in sicer da se je napil in bil gol v
prisotnosti svojih sinov. (Poglej: Geneza 9,20-23)
Ali mislite, da so to resnične pripovedi o poslancih in
glasnikih vere?! Kot celota to ni knjiga, katero je razodel Gospodar vseh
svetov! Nekatere besede v teh knjigah so resnično Božje razodetje, vendar sami
od sebe danes ne moremo vedeti točno katere. Ali pač …
Iz tega razloga je bil razodet Kur'an, katerega eno od imen
je Furkan, kar pomeni Kriterij, tisto, kar ločuje laž od resnice. Če želite
izvedeti, kaj je v Bibliji resnično in kaj lažno, to postavite pod kriterij
Kur'ana, pa boste spoznali resnico. Biblije nikakor ne morete razumeti, če si
ne pomagate s Kur'anom.
To je knjiga, v kateri se v 14. stoletjih ni spremenila niti
ena črka. Te knjige se ne more imitirati niti kopirati, nihče ne more narediti
verza v visokem klasičnem arabskem jeziku, ki bi bil v stilu, elokvenci in
pomenu podoben enemu kur'anskemu verzu. Še več, v njem ni kontradikcij in ta knjiga
bo takšna ostala vse do Sodnega dneva.
Ne verjamemo, da je bil Jezus križan in prepričani smo, da je
bil Pavel lažnivec. Pavel ni bil apostol, sploh nikoli ni srečal Jezusa.
Preganjal je Jezusove sledilce, nato pa je imel na poti v Damask videnje in
spremenil je celotno Jezusovo sporočilo; preklical je Postavo, čeprav naj bi
Jezus rekel: Ne mislite, da sem prišel razvezovat postavo ali preroke; ne
razvezovat, marveč dopolnit sem jih prišel. (Matej 5,17)
To je Pavel. V islamu imamo podobne figure, nikar ne mislite,
da jih nimamo. V islamu imamo številne pavle, ki želijo spremeniti religijo.
Vendar je Bog zaščitil Svoje poslednje razodetje, tako da oseba lahko najde in
spozna izvor, če se tako odloči. Bog je zaščitil vsebino in pomen Kur'ana preko
razlage v Sunnetu, kar je verodostojna Muhammedova praksa.
S
tem je povezana tudi naslednja Muhammedova izjava: ''V moji skupnosti bo
vedno obstajala skupina ljudi, ki bodo na resnici. Ne bodo jim mogli škoditi
tisti, ki jih bodo poniževali! Tako bo vse dokler ne nastopi Allahova odredba,
oni pa bodo na tem.'' (zabeležila Buhari in Muslim)
Če verjameš, da je vse napisano resnica, potem imaš v samem
bistvu in okvirno že verovanje muslimana. In kako bi oseba lahko sploh verovala
drugače, kajti islam ni nič novega, le nadaljevanje tega, kar je že bilo
predtem. Islam je le utrdil, podprl in obnovil. Kaj je Muhammed ﷺ storil
drugega, kot da je le obnovil Abrahamovo religijo? To je vse kar je storil.
Abraham ni bil jud ne kristjan, ampak je bil hanifan-mus'liman
in ni bil od mnogobožcev. (Kur'an; 3:67)
Abraham ni bil jud niti kristjan, saj je kronološko prišel za
Izraelovimi otroki, sam pa je izhajal iz Mezopotamije. Zagotovo ni bil
kristjan, saj kristjani zase trdijo, da sledijo Jezusu, čeprav v bistvu sledijo
Pavlu.
Kaj je bil torej Abraham? Bog ga je opisal z dvema arabskima
besedama. Abraham je bil musliman, tj. predan edinemu Bogu, častil in
pokoraval se je izključno edinemu Bogu, in bil je hanif – čisti,
pravoverni monoteist.
Resnično so Abrahamu najbližji ljudje tisti, ki so mu
sledili, in ta poslanec ter tisti, ki verujejo. In Allah je Zaščitnik vernikov. (Kur'an; 3:68)
To je torej islam; zaključek in perfekcija razodetih religij.
Poslanec Muhammed ﷺ je prav to čudovito povedal v hadisu, ki ga prenaša Ebu
Hurejra: ''Primer mene in poslancev pred mano je primer človeka, ki sezida
hišo, jo uredi in olepša, razen mesta za eno opeko na vogalu. Ljudje pridejo,
krožijo okoli nje, jo občudujejo in rečejo: 'Če bi le bila postavljena še ta
opeka.' Jaz sem ta opeka, jaz sem pečat poslancev.'' (zabeležili Muslim,
Et-Tirmizi in Ibn Madže)
Komentarji
Objavite komentar