Spoznajte Islam

Machiavelli v delu Vladar (Il Principo; Princ) ni izvajal moralnega zgražanja ali pomislekov, ampak je sestavil hladno distancirano razpravo, kjer razmišlja, kaj je z vidika vladanja bolje in koristnejše za državo in vladarja. Površno branje Vladarja lahko pripelje do sklepa, da avtor napeljuje k zanemarjanju moralnih vidikov vladanja. Machiavelli se ne povsem odreče moralnosti, pri morebitnih nemoralnih dejanjih pa zagovarja omejitve. Kruti ukrepi morajo biti hitri, učinkoviti in časovno omejeni. Avtor o ljudeh nima idealističnega mnenja in je v tem presenetljivo stvaren in moderen. Prav tako zanj naravno stanje družbe ni sožitje, mir in velikodušnost, marveč nasprotja, boj interesov in težnja k prevladi. Tudi v tem je odrezavo stvaren. Sam se ne bom spustil v interpretacijo ali pojasnjevanje Vladarja, temveč bom enostavno citiral nekatere odlomke, ki niso v nasprotju z nauki islama in se mi zdijo pomembni za današnje muslimane. Islam ni le duhovnost kot večina dan...

Vse do danes se šolarji učijo, da je Krištof Kolumb prvi človek, ki je iz Starega sveta prišel v Novi svet. Leta 1492 je Krištof Kolumb preplul Atlantik in se zasidral v karibskem delu Severne Amerike. Vse do danes je preprosto slepo sprejeto, da je bil Kolumb prvi raziskovalec, ki je junaško preplul Atlantik in ''odkril'' Ameriko. Vendar se ta teorija ne ujema s tem, kar pravijo dejstva. Ko sem prebral knjigo z naslovom Deeper Roots (Globje korenine) avtorja dr. Abdullaha Hakima Quicka, so mi ta dejstva postala kristalno jasna. Kot najpomembneje, ta splošno sprejeta teorija ne omenja, da so bili prvi ljudje, ki so zares odkrili Ameriko, predniki ameriških staroselcev, tako imenovanih Indijancev, ki so v Severno Ameriko najverjetneje prišli iz Rusije preko Beringove ožine na Aljasko pred približno 12.000 leti (čeprav trenutno obstajajo tudi druge teorije; glej Graham Hancock). Razprava o ''odkritju'' Amerike s strani Evropejcev, Afričanov ali Azijcev je...

Prva žena Allahovega poslanca Muhammeda sallallahu alejhi ve sellem je bila Khadidža bint Khuvejlid. Pripadala je klanu Benu Asad ibn Abdul-Uzza ibn Kusej, ugledni družini plemena Kurejš. Imenovali so jo Tahira. Beseda tahira je v arabščini pridevnik ženskega spola, ki dobesedno pomeni čista. Označuje čistost, skromnost in krepost. Khadidžin ded Asad ibn Abdul-Uzza je imel veliko otrok. Najstarejši sin je bil Muttalib, drugi sin je bil Khuvejlid, Hadidžin oče, tretji sin pa je bil Nevfel, čigar sin Vereka nam je dobro znan iz življenjepisa Allahovega Poslanca sallallahu alejhi ve sellem , ko je slednjemu pojasnil pričetek poslanstva. Khadidžin oče Khuvejlid je bil eden od plemenskih voditeljev. Njegov najstarejši sin je bil Hazzam. Hakim, Hazzamov sin, je bil imenovan za upravitelja Darul-Nedva. (Ibn al-Athir, Asad Al-Ghabah, 2:44) Iz sire (življenjepisa) nam je še kako dobro znan N ev f e l ibn Khu vej lid , Khadidžin polbrat po očetovi strani. Imel je vzdevek "Lev Kurejšev...

Najbrž je večina vas že slišala za ime Antigona, če ne drugje pa vsaj iz časa guljenja šolskih klopi. V tistih letih je najbrž redkokdo od nas razumel globlji smisel te Sofoklove drame in njene priredbe po Smoletu. Naj vas spomnim, kajti tudi muslimani bi se lahko marsikaj naučili od antigonske borbe za pravico in resnico. Lahko bi celo trdili, da koncept Antigone v samem bistvu lepo predstavlja bojevit duh islama in obrambo za pravico in resnico. SOFOKLOVA ANTIGONA Osnovni konflikt, na katerem temelji Sofoklova tragedija je Kreonova prepoved pokopa Polinejkovega trupla in motiv dekleta, kraljične Antigone, ki kljubuje tej prepovedi. Antigona skuša že takoj v uvodnem prizoru pridobiti sestro za sodelovanje pri bratovem pokopu, toda brez uspeha. Sestra Ismena sicer občuduje Antigonin pogum, vendar označi njeno početje za blazno. Ismena je sicer dobrosrčen, a povprečen ženski značaj. Povprečneži navadno v življenju vselej, kadar se kdo loti kakega velikega in tveganega dejanja, to ...