Machiavelli v delu Vladar (Il Principo; Princ) ni izvajal moralnega zgražanja ali pomislekov, ampak je sestavil hladno distancirano razpravo, kjer razmišlja, kaj je z vidika vladanja bolje in koristnejše za državo in vladarja. Površno branje Vladarja lahko pripelje do sklepa, da avtor napeljuje k zanemarjanju moralnih vidikov vladanja. Machiavelli se ne povsem odreče moralnosti, pri morebitnih nemoralnih dejanjih pa zagovarja omejitve. Kruti ukrepi morajo biti hitri, učinkoviti in časovno omejeni. Avtor o ljudeh nima idealističnega mnenja in je v tem presenetljivo stvaren in moderen. Prav tako zanj naravno stanje družbe ni sožitje, mir in velikodušnost, marveč nasprotja, boj interesov in težnja k prevladi. Tudi v tem je odrezavo stvaren. Sam se ne bom spustil v interpretacijo ali pojasnjevanje Vladarja, temveč bom enostavno citiral nekatere odlomke, ki niso v nasprotju z nauki islama in se mi zdijo pomembni za današnje muslimane. Islam ni le duhovnost kot večina dan...