KHADIDŽA BINT KHUVEJLID

Prva žena Allahovega poslanca Muhammeda sallallahu alejhi ve sellem je bila Khadidža bint Khuvejlid. Pripadala je klanu Benu Asad ibn Abdul-Uzza ibn Kusej, ugledni družini plemena Kurejš. Imenovali so jo Tahira. Beseda tahira je v arabščini pridevnik ženskega spola, ki dobesedno pomeni čista. Označuje čistost, skromnost in krepost.

Khadidžin ded Asad ibn Abdul-Uzza je imel veliko otrok. Najstarejši sin je bil Muttalib, drugi sin je bil Khuvejlid, Hadidžin oče, tretji sin pa je bil Nevfel, čigar sin Vereka nam je dobro znan iz življenjepisa Allahovega Poslanca sallallahu alejhi ve sellem, ko je slednjemu pojasnil pričetek poslanstva.

Khadidžin oče Khuvejlid je bil eden od plemenskih voditeljev. Njegov najstarejši sin je bil Hazzam. Hakim, Hazzamov sin, je bil imenovan za upravitelja Darul-Nedva. (Ibn al-Athir, Asad Al-Ghabah, 2:44) Iz sire (življenjepisa) nam je še kako dobro znan Nevfel ibn Khuvejlid, Khadidžin polbrat po očetovi strani. Imel je vzdevek "Lev Kurejšev", saj je bil znan po svoji fizični moči in pogumu. Prvi muslimani so ga zaradi gorečega nasprotovanju Poslancu Muhammedu, sallallahu alejhi ve sellem, preimenovali v ''Satana Kurejšev''. Nekoč je z vrvjo zvezal Ebu Bekra in Talho ibn Ubejdullaha, zato sta postala znana kot el-qarinejn, tj. zvezana skupaj.

Khadidžina mati je bila Fatima bint Zahida. Tudi ona je pripadala plemenu Kurejš. Arabci so bili zelo pozorni na rodoslovje. Khadidžini liniji je mogoče z gotovostjo slediti nazaj do Nazarja ibn Ma'ad ibn Adnan. Zanimivo je, da so imena Khadidžinih babic po očetovi strani zapisana že v času Adnana. Ne samo to, imena njenih babic po materini strani so zapisana za šest generacij nazaj.

Khadidža je bila zelo plemenita ženska; imela je brezhibno vedenje, bila je sočutna in dobrohotna, poleg tega pa jo je Allah dodatno blagoslovil z materialnim bogastvom. Khadidža je bila rojena in vzgojena v družbi, ki je bila versko sprevržena in moralno pokvarjena. Družba je častila malike in hvalila materialistične pesnike ter razvratne zabavljače. Vendar zlo in poroki mekanske družbe niso prizadeli njene družine.  

Khadidža je podedovala veliko bogastva od svojega očeta in drugih članov svoje družine. Nato je svoje bogastvo vložila v trgovino. Takrat sta bila Jemen in Levant dve pomembni središči trgovine. Poletja v Levantu so bila zmerna, zato so se trgovske karavane iz Arabije poleti odpravile v Busro, ki se nahaja približno 140 km od Damaska ob cesti proti današnji Jordaniji. V bližini sta tudi Aman in Jeruzalem. Zaradi prijetnega podnebja je Busra privabljala trgovske karavane od daleč naokoli.

Ker je bila ženska, ni spremljala trgovskih karavan, temveč je svoje blago dajala uveljavljenim trgovcem, da posel opravijo v njeni odsotnosti. Allah jo je blagoslovil z uspehom v poslu. Ker je bila bistra poslovna ženska, je vedno iskala sposobne in poštene ljudi za na teren, ki bi lahko nosili njeno blago v oddaljene kraje in pravično trgovali v njenem imenu.

Muhammed sallallahu alejhi ve sellem si je v svojih zgodnjih dvajsetih letih prislužil sloves poštenega in načelnega trgovca. Razumljivo je, da so ga Mekanci imenovali Sadik in Amin (resnicoljuben in zaupanja vreden). Iz tega razloga ga je Khadidža preko Ebu Taliba najela za trgovanje v Levantu.

Khadidža se je prepričala o plemenitosti Muhammeda sallallahu alejhi ve sellem in je začela razmišljati, da bi se poročila z njim. Svojo prijateljico Nafiso bint Umejje je poslala k Muhammadu, sallallahu alejhi ve sellem, s predlogom za poroko. Večina zgodovinskih in biografskih poročil potrjuje, da je Khadidža predložila to poroko preko svoje prijateljice Nafise. V takratni arabski družbi ni bilo nenavadno, da je ženska poslala ponudbo za poroko.

Kmalu po poroki sta bila Muhammed sallallahu alejhi ve sellem in Khadidža blagoslovljena s sinom, ki sta ga poimenovala Kasim. Muhammed sallallahu alejhi ve sellem je postal znan kot Ebu Kasim, Khadidža pa kot Ummu Kasim. Toda Kasim je umrl že v otroštvu.

V letih po Kasimovi smrti sta bila Muhammad sallallahu alejhi ve sellem in Khadidža blagoslovljena s štirimi hčerami in sinom. Hčere so bile Zejneb, Rukajja, Umm Kulsum in Fatima. Sin je bil Abdullah, znan tudi kot Tajjib in Tahir. Znano je, da je dojilja po imenu Selma dojila vse Khadidžine otroke.

Več kot očitno je, da Khadidža ni imela niti najmanjših težav pri vodenju gospodinjstva. Okolje doma je bilo odlično. Otroke so vzgajali na najboljši možni način.

ZAČETEK RAZODETJA

Ko je Muhammed sallallahu alejhi ve sellem prejel prve verze razodetja, se je prestrašil, saj ni vedel, kaj se dogaja, zato je domov prišel vidno vznemirjen.

Khadidža ga je pomirila s čudovitimi besedami, da ga Allah ne bo ponižal, saj pazi na družinske vezi, govori samo resnico, nikoli ne izneveri zaupanega in je plemenite narave. Njene besede so polne modrosti. Ko ga je spomnila na te dobre stvari, ki so pri njem, je v bistvu rekla, da osebe s takšnim značajem Allah ne bo osramotil; prav nasprotno takšno osebo Allah povzdigne.

Znano je, da je Khadidža prva oseba, ki je sprejela islam preko Poslanca Muhammeda sallallahu alejhi ve sellem. Ker je bila njegova žena, je bila dobro seznanjena z njegovim značajem. Poznala ga je v vsakdanjem življenju. Bila je prvo človeško bitje, s katerim je delil svojo izkušnjo razodetja v jami Hira. Tolažila ga je in mu pomagala lajšati stisko ter prva potrdila njegovo poslanstvo. Tudi njegove štiri hčere so sprejele njegov poziv v islam. (Muhammed Ibn Ishak, Kitabul-Sijar we el-Magazi, 1:130)

Ko se je Poslanec Muhammed sallallahu alejhi ve sellem, občasno vrnil domov razžaljen ali celo poškodovan in okrvavljen, ga je tolažila in negovala njegove rane. Obrisala bi umazanijo z njegovega obraza in mu umila noge prepojene s krvjo, ter ga še naprej pomirjala, da ga Allah ne bo osramotil in da se tistemu, ki ima Allahovo podporo, ni treba nikogar in ničesar bati. S takšno skrbjo in podporo se je njegova odločnost okrepila. Vsako jutro je nadaljeval svojo nalogo poslanstva z osveženim duhom. Ignoriral je nevedneže med svojim ljudstvom in nadaljeval s svojo misijo.

Ibn Kesir je zapisal, da je bila Khadidži obljubljena biserna palača v Raju, ker se je pred vsemi ostalimi odzvala na poziv islama, in bila ji je obljubljena svoboda od hrupa in stiske, ker nikoli ni povzdignila glasu na Poslanca Muhammeda sallallahu alejhi ve sellem in ga ni nikoli z ničemer prizadela.

Muhammedov stric Ebu Talib – čeprav ni sprejel islama – ga je vedno podpiral in zaradi svoje modrosti in življenjih izkušenj na obzorju že videl neizbežne težave. Spoznal je, da so se mnogobožci odločili ubiti Poslanca Muhammeda sallallahu alejhi ve sellem. Tako je zbral potomce Hašima ibn Abdul-Menafa in Muttualiba ibn Abdul-Menafa ter jih prepričal, da mu pomagajo zaščititi Poslanca Muhammeda sallallahu alejhi ve sellem. Iz plemenske lojalnosti so se vsi muslimanski in nemuslimanski člani obeh družin strinjali, da ga bodo zaščitili, z izjemo Ebu Leheba. Ni se zmenil za mnenje drugih članov družine in se odločil postaviti na stran Muhammedovih nasprotnikov. Soglasje Benu Hašima in Benu Muttaliba, da zaščitijo Muhammeda, je bil hud udarec za prizadevanja njegovih nasprotnikov. (Ibn Hišam, El-Sira, 1:351)

Muhammedovi nasprotniki so se ponovno zbrali, da bi razpravljali o svojih prihodnjih ukrepih. Jasno jim je bilo, da njegov umor ni več ena od možnosti, čeprav so kasneje, ko so bili že povsem obupani, poskusili tudi to. Prišli so na novo idejo za pritisk na Benu Hašim in Benu Muttalib. Pripravili so sporazum, ki je vse Mekance zavezoval k bojkotu članov Benu Hašim in Benu Muttalib. Nihče od Mekancev ni smel vzdrževati nobenih družbenih ali trgovskih vezi s tema dvema klanoma.

Khadidža se je pridružila Poslancu Muhammedu sallallahu alejhi ve sellem in drugim članom Benu Hašim in Benu Muttalib v izgnanstvu. To je bilo verjetno najtežje obdobje v življenju ženske, ki je že od otroštva živela v relativnem izobilju. Njen oče je bil bogat trgovec, prav tako tudi ona sama in prav tako njena dva moža pred Poslancem Muhammedom sallallahu alejhi ve sellem.

Khadidža – sejjidat nisa' qurajš, tj. gospa med ženami plemena Kurejš – je bila prisiljena zapustiti udobje svojega doma, da bi dolga tri leta v revščini spremljala in podpirala svojega moža.

Predstavljajte si potrpežljivost in vztrajnost Khadidže v času, ko je bila stara že 65 let. Stradala je skupaj s Poslancem Muhammedom sallallahu alejhi ve sellem in drugimi člani njegove družine. Njenemu možu so grozili s smrtjo. Stvari so prišle tako daleč, da je Ebu Talib prisilil Poslanca Muhammeda sallallahu alejhi ve sellem, da je vsako noč spal v postelji nekoga drugega, da mu mnogobožci slučajno ne bi napadli v mraku. (Ibn Ishak, Kitabul-Sijar we el-Magazi, 1:202)

Bojkot je trajal približno tri leta in pustil hude posledice. Ebu Talib in Khadidža, dva najmočnejša zagovornika in podpornika Poslanca Muhammeda sallallahu alejhi ve sellem, sta umrla kmalu po vrnitvi v Meko. Po Ibn Kesirju je Khadidža umrla tri dni za Ebu Talibom, medtem ko drugi zgodovinarji poročajo drugače, vendar z gotovostjo vemo, da sta umrla v nekaj dneh drug za drugim. Khadidža je umrla v mesecu ramadanu v desetem letu Muhammedovega poslanstva. Pokopana je na kraju imenovanem Hujun. Poslanec Muhammed sallallahu alejhi ve sellem se je osebno spustil v grob, da bi jo pokopal. (Ahmed ibn Jahja El-Baladhuri, Džumal min Ansab El-Ešref, 1:273 in 2:35)

Ebu Talib je Poslanca Muhammeda sallallahu alejhi ve sellem podpiral in ščitil v javnosti, Khadidža ga je tolažila in motivirala doma.

Leto smrti Ebu Taliba in Hadidže je v zgodovini zapisano kot leto žalosti. Smrt obeh je močno užalostila Poslanca Muhamemda sallallahu alejhi ve sellem. To sta bili dve osebi, ki sta ga podpirali v najtežjih trenutkih. Zdaj, ko sta ti dve osebi umrli, je bil bolj ranljiv za načrte mnogobožcev, ki so v naslednjih dneh, mesecih in letih okrepili svoje nasprotovanje Poslancu Muhammedu sallallahu alejhi ve sellem. (Ibn Sa'd, El-Tabaqat, 1:211)

KHADIDŽINE VRLINE

Poslanec Muhammed sallallahu alejhi ve sellem je bil s Khadidžo poročen približno 25 let. V težkih časih ga je podpirala na vse možne načine, vključno s trošenjem svojega premoženja. Znano je, da je večkrat priznal podporo Khadidže in jo tudi pogosto javno pohvalil.

Aiša je prenesla, da jo je nekoč razjezilo Muhammedovo nenehno hvaljenje Khadidže, zato se je pritožila in vprašala, zakaj se še naprej spominja starke, ki ni bila tako lepa, sedaj pa mu jo je Allah zamenjal z lepšo mlado žensko. Odgovoril je, da nobena od njegovih žena ni enaka Khadidži, saj je potrdila njegovo poslanstvo v času, ko so vsi drugi dvomili vanj, porabila je svoje bogastvo, da bi ga podpirala, ko nihče drug tega ni bil pripravljen storiti in bila je mati njegovih otrok, kar ni nobena od njegovih žena. (Ibn Hanbel, Musned, 6:118)

Obstaja druga predaja, v kateri se prenaša, da je bil Poslanec Muhammed sallallahu alejhi ve sellem jezen zaradi Aišinih besed. Ko je ugotovila, da mu te njene besede niso bile všeč, mu je obljubila, da se bo Khadidže spominjala le z dobrimi besedami. (Et-Taberani, El-Mu'džam El-Kebir, 23:14)

Aiša prenaša še en vidik Muhammedove pozornosti do Hadidže celo po njeni smrti.

Khadidžina sestra Halah je nekoč potrkala na njuna vrata in prosila za dovoljenje za vstop. Način, kako je govorila izza vrat, je Poslanca Muhammeda sallallahu alejhi ve sellem spomnil na Khadidžo, zato je Halah sprejel z navdušenjem. (EI-Buhari, El-Sahih, 3821)

Hadidžino ime se omenja skupaj z imeni Marija, Asija in Fatima, najboljšimi ženskami v zgodovini človeštva.

Enes je prenesel, da je Poslanec Muhammed sallallahu alejhi ve sellem rekel: "Najboljše ženske sveta so štiri: Merjem bint Imran, Hadidža bint Huvejlid, Fatima bint Muhammed in Asija, faraonova žena." (hadis je verodostojen, zabeležila sta ga Ahmed in Bejheki)