ALI JE ATLANTIK RES KOLUMBOV OCEAN?

Vse do danes se šolarji učijo, da je Krištof Kolumb prvi človek, ki je iz Starega sveta prišel v Novi svet. Leta 1492 je Krištof Kolumb preplul Atlantik in se zasidral v karibskem delu Severne Amerike. Vse do danes je preprosto slepo sprejeto, da je bil Kolumb prvi raziskovalec, ki je junaško preplul Atlantik in ''odkril'' Ameriko. Vendar se ta teorija ne ujema s tem, kar pravijo dejstva. Ko sem prebral knjigo z naslovom Deeper Roots (Globje korenine) avtorja dr. Abdullaha Hakima Quicka, so mi ta dejstva postala kristalno jasna.

Kot najpomembneje, ta splošno sprejeta teorija ne omenja, da so bili prvi ljudje, ki so zares odkrili Ameriko, predniki ameriških staroselcev, tako imenovanih Indijancev, ki so v Severno Ameriko najverjetneje prišli iz Rusije preko Beringove ožine na Aljasko pred približno 12.000 leti (čeprav trenutno obstajajo tudi druge teorije; glej Graham Hancock). Razprava o ''odkritju'' Amerike s strani Evropejcev, Afričanov ali Azijcev je preprosto žalitev zgodovine in kulture njenih domorodcev.

Poleg tega so si na podlagi te teorije zgodovinarji ustvarili sliko krščansko-evropske kulturne nadvlade. V resnici zgodovina Amerike (kar pomeni severne, južne in srednje) in njenih ljudstev sega več kot deset tisoč let nazaj. Ta zgodovina nam govori o bogati celini z naprednimi civilizacijami in nadarjenimi ljudmi. Objektivnemu človeku razkriva zgodbe o čudovitih mestih, sofisticiranem kmetijstvu, jezikoslovju, filozofskih dosežkih, visoki tehnologiji, gradnji piramid, visoko razvitih političnih strukturah in obsežnih načrtnih migracijah.

Čeprav je splošno sprejeto mnenje, da je Kolumb živel v času, ko je veljalo, da je Zemlja ravna plošča, tudi to ne drži. Starogrški znanstveniki, kot sta Aristotel in Pitagora, so trdili, da je Zemlja v resnici okrogla. Naprednejša znanost o obliki in velikosti Zemlje se je začela med muslimansko zlato dobo (750-1100). V muslimanskih krogih je razprava pravzaprav tekla o tem, kako velika je v resnici zemlja, ne o tem, ali je okrogla ali ne. Na začetku devetega stoletja je abasidski kalif El-Ma'mun v Bagdadu zbral najbistrejše ume tistega časa, ki so izračunali obseg zemlje in dejansko velikost zgrešili le za 4 %. Zato ideja o Zemlji kot ravni plošči pade v vodo, saj so jo muslimanski znanstveniki zavrnili kar 600 let preden jo je zavrnil Zahod.

Ker so vedeli, da je Zemlja okrogla, in skoraj natančno poznali njeno velikost (brez sodobne tehnologije, ki jo imamo danes), so nekateri neustrašni muslimani poskušali potovati okoli sveta. Nekateri od dokazov o teh potovanjih so vse do danes pred nami, črno na belem.

ANDALUZIJA

Veliki muslimanski zgodovinar in geograf Ebu El-Hasan El-Masudi je leta 956 pisal o potovanju iz leta 889. Ta odprava je svojo pot začela iz pristanišča Palos, kjer se je začelo tudi Kolumbovo potovanje, in več mesecev plula proti zahodu. Končno so naleteli na ogromno kopno, kjer so trgovali z domačini in se vrnili v Evropo. El-Masudi zabeleži to deželo onkraj oceana na svojem znamenitem zemljevidu in jo imenuje "Neznana dežela".

Zabeleženi sta bili še dve potovanji iz Andaluzije v Ameriko. Ena je bila leta 999 in jo je vodil Ibn Faruk iz Granade. Drugo je zapisal slavni geograf El-Idrisi okoli leta 1100. Pisal je o skupini muslimanov, ki so iz Lizbone odpluli proti zahodu in v 31 dneh pristali na otoku v Karibih. Domorodci so jih nekaj dni držali v ujetništvu. Nazadnje, ko je prevajalec, ki je živel med njimi in govoril v polomljeni arabščini, začel delati na njihovi identifikaciji, so bili izpuščeni. Po tem so odpluli nazaj v Andaluzijo in povedali svojo zgodbo. V tem zapisu je pomemben obstoj osebe, ki je med domorodci govorila arabsko, kar je pokazatelj, da je moralo biti predtem že več nezabeleženih stikov med arabskim svetom in Ameriko.

ZAHODNA AFRIKA

Obstaja še en del muslimanskega sveta, ki je imel stik z Ameriko pred Kolumbom. V zahodni Afriki je v 14. stoletju obstajal močan in neverjetno bogat imperij imenovan Mali. Najbolj znan voditelj tega imperija je bil mansa (kralj) Musa. Njegov brat Ebu Bekr je bil mansa pred njim. Med svojo vladavino je Ebu Bekr odposlal floto 400-ih ladij z ukazom raziskovanja Atlantika. Vrnila se je le ena ladja, poročilo z nje je bilo, da so našli kopno na drugi strani oceana. Nato je mansa Ebu Bekr opremil floto 2000-ih ladij in osebno odplul proti zahodu oceana. Po tem ni nihče več slišal za njih.

Tudi v sami Severni in Južni Ameriki so številna zgodovinska mesta, ki pričajo o prihodu Malijcev. Španski raziskovalci in pirati so zabeležili zapuščena mesta v Braziliji, ki so imela napise, podobne jeziku Mandinka (ljudstvo Malija in zahodne Afrike). Več napisov tem jeziku so našli tudi v ZDA. Ob reki Mississippi je veliko napisov, ki so zabeležili njihovo raziskovanje Amerike. V Arizoni so našli znak, na katerem piše ''Sloni so bolni in jezni. Trenutno je veliko bolnih slonov.'' Ta napis vključuje tudi grobo skico slona. Sloni niso bili od nekdaj v Ameriki. Ti napisi, ki so jih prinesli Mandinka, bi lahko bili dokaz uspešnega potovanja manse Ebu Bekra več kot 100 let preden se je Kolumb odpravil proti zahodu.

OTOMANSKI SULTANAT

Leta 1929 se je v Istanbulu v Turčiji zgodilo osupljivo odkritje. Najden je bil zemljevid (na zgornji sliki), ki ga je leta 1513 narisal otomanski kartograf Piri Reis. Zapisal je, da je njegova karta temeljila na prejšnjih virih, vključno s starogrškimi in arabskimi kartami, pa tudi na kartah Kolumba, ki je plul le 21 let prej. Kar je izjemno pri tem zemljevidu, je njegova stopnja natančnosti, zaradi katere so zgodovinarji začeli dvomiti v teorijo o Kolumbovem prvotnem odkritju.

Na zemljevidu je jasno vidna vzhodna obala Južne Amerike, ki je natančno poravnana z Afriko. Obala Brazilije je prikazana neverjetno podrobno, številne reke so natančno umeščene na zemljevid. Čeprav je Piri Reis kot vir uporabljal tudi Kolumbove zemljevide, Kolumb ni nikoli odšel v Južno Ameriko, zato je Piri Reis te podrobnosti zagotovo vzel iz prejšnjih arabskih zemljevidov. Poleg tega Reisov zemljevid vključuje Ande, katere so Španci začeli raziskovali leta kasneje.

Piri Reis je svoj zemljevid zasnoval na prejšnjih virih, ki so imeli kristalno jasno razumevanje Amerike in njenih območij, veliko pred Evropejci, in ta zemljevid je verjetno najmočnejši fizični dokaz, da so mnogi pripluli v Ameriko že pred Kolumbom.

KAJ PRAVI KOLUMB?

Ali je ob vseh teh dokazih o muslimanskem raziskovanju pred Kolumbovim potovanjem leta 1492 mogoče, da je že sam Kolumb vedel, da ni prvi? Več kot mogoče. Kolumb je odplul iz Španije istega leta, ko je bila v rekonkvisti uničena zadnja muslimanska dinastija Granade. Mnogi ljudje na Iberskem polotoku so bili še vedno muslimani in so s seboj nosili znanje o muslimanskih odpravah. Še več, številni pomorščaki na Kolumbovem potovanju so bili moriski (šp. moriscos), naziv za nekdanje muslimane, ki so bili prisiljeni spreobrniti se v katolicizem.

Takoj ko je prišel v Ameriko, je Kolumb zabeležil veliko število primerov prejšnjega obstoja muslimanov na teh območjih. Komentiral je, da so domorodci zlato obdelovali na enak način kot muslimani zahodne Afrike. Poleg tega Kolumb ugotavlja, da je bila njihova beseda za zlato gvanin, kar je zelo podobno besedi v mandinka jeziku za zlato, in sicer ghanin, ki izhaja iz arabske besede za bogastvo, ghina.

Leta 1498 je Kolumb zapisal, da je videl ladjo, polno blaga, namenjeno v Ameriko, s številnimi Afričani na krovu, ki so bili verjetno na poti trgovat s tamkajšnjimi prebivalci. Kolumb je v svojem dnevniku tudi zapisal, da so mu domorodci pripovedovali o črnih Afričanih in o njihovih rednih obiskih zaradi trgovanja.

Torej, že sam Kolumb je najbrž dobro vedel, da ni bil prvi, ki je prečkal Atlantski ocean.

NAZAJ IN NAPREJ

Jasno je, da teorija o Kolumbovem pionirskem odkritju Amerike ni nič drugega kot stara zanimiva zgodbica, ki ni prestala preizkusa časa in dejstev. Nobenega dvoma ni, da je bila Kolumbova doba ključni čas, ko se je bistveno spremenil način življenja v Ameriki in Evropi. In seveda mu nihče noče odreči požrtvovalnosti in poguma pri tem podvigu. Vendar, dejstvo je, da ni bil prvi, ki je poskušal prečkati Atlantski ocean. Obstajajo dokazi o potovanjih Arabcev in Zahodnoafričanov veliko pred Kolumbovim in tistimi, ki so mu sledili izmed Evropejcev.

Iz neznanega razloga šolski učbeniki in celo zgodovinske knjige še vedno predstavljajo Kolumbovo potovanje kot prvo, ki je prečkalo Atlantik. Povsem gotovo je, da moramo to idejo ponovno pretehtati v luči novih dokazov in jih predstaviti celotni javnosti. Seveda avtor v knjigi dokaze podrobno predstavi in navede vire vseh teh dokazov.