Preskoči na glavno vsebino

KAJ JE RESNIČNA SVOBODA?

Svoboda je nekaj, kar si želi vsako človeško bitje. Besedo svoboda uporablja skoraj vsaka revolucionarna skupina na svetu. Vsi hočejo in zahtevajo svobodo. Skoraj vsaka revolucionarna skupina na svetu prihaja pod sloganom svobode.

A kaj sploh je svoboda? Kaj je pomen te besede? Kakšna je definicija svobode? Zanimivo definicijo dobimo na jeziku Marijine matere, Imranove žene, Jezusove babice.

Ko je Imranova žena rekla: “Moj Gospodar! To, kar je v mojem trebuhu in je svobodno, zaobljubljam v služenje Tebi – sprejmi od mene. Ti si zares Tisti, ki vse sliši, Edini, ki je Vseveden.” (Kur'an; 3:35)

Poglejte, kako je Marijina mati, Jezusova babica, definirala stanje svobode.

Ko bo njen otrok Allahov suženj v Hramu, takrat bo svoboden (muharrara) in da je to svoboda (tahrir). Kajti če nisi Allahov suženj, boš suženj nečemu ali nekomu drugemu. Če ne služiš Allahu, boš služil nečemu ali nekomu drugemu, pa naj bo to denar, strasti, kralj ali predsednik, ideologija, družbeni položaj, ugled itn. Svoboden boš edinole takrat, ko se odrečeš služenju in suženjstvu vsem tem različnim stvarem in ljudem, ter se predaš Allahu kot suženj (ubudijje).

Zato je družabnik Poslanca Muhammeda, sallallahu alejhi ve sellem, Rabia' ibn Amir, perzijskemu generalu Rustumu, ko ga je slednji bitko na Kadisijji vprašal, po kaj so prišli v Perzijski imperij, odgovoril: ''Allah nas je poslal, da vas odpeljemo iz čaščenja (in suženjstva) stvaritvam v čaščenje (in suženjstvo) Stvarniku. In da vas odpeljemo iz tesnobe tega sveta v prostranost tako tega sveta kot onostranstva. In da vas odpeljemo iz tiranije religij (in sistemov) v pravičnost islama.'' (Et-Taberi; Tarikh el-Rusul vel-Muluk)

Pojasnil mu je, da je bistvo islama ljudi osvoboditi iz suženjstva ljudem in stvarem v suženjstvo Allahu. In to je sporočila islama: da bi bili ljudje svobodni in muhlasen (čisti) za Allaha, Slavljenega in Vzvišenega.

Resnična svoboda torej pomeni suženjstvo izključno Allahu in nikomur poleg Njega.

Tolmačenje svobode kot dovolitev izhoda iz okvirov zapovedi in prepovedi, ki jih je postavil Vzvišeni Allah, je širk (mnogoboštvo) in suženjstvo strastem.

Ali vidiš tistega, ki je svojo strast vzel za svoje božanstvo, pa ga je Allah zapeljal (v zablodo) z znanjem. In zapečatil je njegov sluh in njegovo srce in preko njegovega vida postavil tančico? Kdo ga lahko usmeri po Allahu? Ali se ne bodo opomnili? (Kur'an; 45:23)

Kdor dovoljuje človeku, da govori, kar hoče, dela, kar hoče, kakor hoče in kadar hoče, s tem priznava, da je suženj svojim strastem, kajti človek je ustvarjen kot suženj, zato bo suženj Allahu, ali pa bo suženj nečemu drugemu.

Če bi na Zemlji obstajal le en človek, Vzvišeni Allah ne bi predpisal kazni za umor, lažno pričanje, prešuštvo, ne bi predpisal spuščanje pogleda pred nasprotnim spolom, niti ne bi predpisal pravil vezanih za razdelitev dediščine, prav tako ne bi prepovedal prešuštva, obrestnih posojil in drugih nepravilnosti.

Vse te predpise Allah zapoveduje oziroma prepoveduje prav iz razloga, ker obstaja večje število ljudi. In ko se poveča število, se sorazmerno poveča tudi preciznost.

Če bi v vesolju obstajala samo Zemlja in Sonce, Vzvišeni Allah morda ne bi naredil, da se premikata; to gibanje in ta preciznost obstajata prav zaradi obstoja in gibanja ostalih nebeških teles – Sonce in ostale zvezde, Zemlja in ostali planeti s svojimi lunami (naravnimi sateliti), kometi, nato druga osončja, galaksije …

Vzvišeni Allah pravi:

Z nočjo prekriva dan, noč pa hitro sledi dnevu. In Sonce, Mesec in zvezde so podrejeni njegovi zapovedi. Ustvarjanje, urejanje in razpolaganje pripadajo le Njemu. Slavljen naj je Allah, Gospodar vseh svetov. (Kur'an; 7:54)

Soncu ni dovoljeno dohiteti meseca, niti ni dovoljeno noči, da prehiti dan. Vsak pluje po svoji tirnici. (Kur'an; 36:40)

Namen in cilj eksistence ter stvarjenja je suženjstvo Allahu; kdor dovoli izhod iz okvirja tega suženjstva, ne verjame v ta cilj.

Danes vidimo takšne, ki se pripisujejo islamu in govorijo, da so mulismani, kako na eni strani ne dovoljujejo izhoda iz okvirjev človeško izmišljenih mednarodnih zakonov, medtem ko na drugi strani dovoljujejo izhod iz okvirjev Allahovih zakonov, zakonov Gospodarja vseh svetov!

To je bodisi notranji dokaz njihove slabosti in šibkosti pri izvrševanju cilja, zaradi katerega je vse ustvarjeno (suženjstvo Allahu), bodisi je v srcu takšnega človeka ta cilj povsem zvodenel.

In nisem ustvaril džinnov in ljudi razen zato, da Mene častijo. (Kur'an; 51:56)

Gospodar celotnega vesolja je ustvaril ljudi in džinne za suženjstvo, in ponovno bo vse oživel zaradi polaganja računa in nagrade ter kazni.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...