Preskoči na glavno vsebino

7. DEL - NAJ SE TEKMOVANJE ZAČNE

 

Izpiski iz serije predavanj Gems of ramadan od šejha Ahmeda Musa Džibrila.

Modrost ali nasvet za vsak dan posta.

Pomembna tema in eden od najmočnejših načinov za vnemo v ibadetu je obračanje strani v knjigi naše zlate zgodovine. Obstaja veliko različnih načinov za povečanje vneme v ibadetu. Pogovarjali smo se o hrepenenju po Allahu, sedaj se bomo pogovorili še o vnemi. Eden od načinov za povečanje vneme je ogrevanje pred ibadetom (kot recimo dva lahkotna rekata, ki ju je običajno klanjal Allahov poslanec ), kar vam daje energijo in vas pripravi. Spominjanje na smrt ubije dolgčas in odpihne spanec, in tudi tako dobite energijo za vaš ibadet. Odlomki iz življenja selefa odstranjujejo lenobo in pripravijo človeka, da si povečuje status in deredže na ahiretu.

Spoprijateljite se s selefom. Izberite si velikana iz selefa in se spoprijateljite z njim. Vsakdo ima zvezde, po katerih se zgleduje, muslimani imamo selef. To so naši zvezdniki. Nekdo bo rekel, kako naj se spoprijatelji s selefom, saj so vsi mrtvi? Da, vsi so umrli (o tem ni dvoma), toda njihova zapuščina ibadeta živi naprej. Danes so standardi postali tako nizki, da mnogi nekega človeka štejejo skorajda za svetnika, če ne stori preveč dejanj harama. Standard okoli nas je postal tako nizek, da so tisti, ki opravljajo navafil po svoji molitvi, označeni kot odličnjaki v ibadetu.

Poglejmo naše prednike, resnične standarde, po katerih se zgledujemo. Ne bom omenil niti enega primera njihovega čaščenja v ramadanu, rad bi vam dal vpogled v njihovo življenje v običajnem dnevu. In če je to v običajnem dnevu, potem se vprašajte, kakšne so bile njihove noči in dnevi v ramadanu.

Ebu Musa El-Eš'ari je bil v svojem življenju močno prizadeven v svojem ibadetu. Ko so ga videli, so ga vprašali, zakaj se vsaj malenkost ne sprosti? Rekel je, ko se konji približujejo ciljni črti dirke, ali ko opazijo vodo, šprintajo do nje; jaz sem pri koncu, zato bom nadaljeval, dokler ne umrem. Presenetljivo? Še bolj osupljivo je, da takšnih in podobnih izjav niso izrekali v starosti, izrekali so jih namreč v mladosti.

Ebu Muslim El-Khavlani je zelo hrepenel po srečanju z Allahovim poslancem . Ko je bil izgnan iz Jemna, se je hitro odpravil v Medino, da bi se srečal z Allahovim poslancem , le da bi ugotovil, da je Allahov poslanec umrl tik pred njegovim prihodom. V svoji žalosti, da ni prejel statusa ashaba, je rekel ashabom:  Ali mislite, da nas boste premagali? Ne, prisežem pri Allahu, tekmovali bomo z vami in premagali vas bomo. Drzna izjava velikana ummeta. To bi morala biti tudi moja in tvoja izjava. Morali bi tekmovati s selefom, če želite biti v njihovi družbi v Džennetu.

Mar mislite, da boste vstopili v Raj, ne da bi Allah ugotovil, kateri med vami so se borili, in ugotovil, kateri so bili potrpežljivi? (Ali Imran:142)

Ali mislite, da boste vstopili v isti Džennet kot Bilal, Ebu Bekr, Khalid, Omar, Hafsa in Sumejja, ne da bi opravili delo, ki so ga opravili oni? Ali mislite, da ste s samim šehadetom ali rojstvom v muslimansko družino dobili brezplačno vozovnico v Firdevs?

Vsak dan njihovega življenja je bil, kot da bodo umrli še tisti ali naslednji dan. Lahko rečete, da ne moremo biti takšni. Prisežem pri Allahu, da je mogoče. Ashabi niso prejeli razodetja in tudi mi ga nismo. Tabi'ini (druga generacija) niso videli tistega, ki je prejel razodetje, in tudi mi ga nismo videli osebno. Oni so imeli odločnost, mi je nimamo. To je težava in to je razlika. Seveda je težko, vendar ni nemogoče? Če nekdo naredi le majhen del tega, kar so strorili selef, potem bo premagal oviro vseh ovir in uspel, rešen bo od Džehennema in sprejet v Džennet.

Vsaka oseba bo okusila smrt in v popolnosti vam bo poplačano tisto, kar ste si prislužili, šele na Dan vstajenja. Kdor bo odmaknjen od Ognja in deležen vstopa v Raj, tak je že uspel. In tuzemsko življenje je zgolj varljivo uživanje. (Ali Imran:185)

Qatada je dejal, da je Mavriq El-'Adžli dejal, da je idealen primer vernika človek, čigar ladja se je potopila, on pa plava na majhnem kosu lesa in kriči: O Allah, O Allah, da bi ga Allah varno rešil iz vode. Takšno bi moralo biti naše življenje.

Sufjana Es-Sevrija so opisovali, kot da bi bil na potapljajoči se ladji. Večina njegovih besed je bila: O Gospodar, varnost, Ja Rabb, selim, kar je du'a poslancev na Dnevu strahu. Fatima bint Abdul-Melik, žena Omarja ibn Abdul-Aziza, velikega kalifa, je rekla, da nikoli ni videla nikogar, ki bi bil od Omarja bolj navdušen nad molitvijo, postom ali bi se bolj bal Allaha. Fatima je rekla, da je klanjal salatul-iša, nato jokal in drhtel vso noč; v postelji se je nenadoma spomnil ajeta ali neke življenjske zadeve, nato pa se je začel tresti kot mokra ptica, sedel in jokal vso noč, medtem ko ga je poskušala pokriti in potolažiti. Fatima je povedala El-Mugiru ibn Hakimu, da obstajajo tisti, ki so klanjali in se postili več kot Omar ibn Abdul-Aziz, vendar se nihče ni približal njegovemu strahu pred Allahom.

Uqba ibn Nafi je vprašal Fatimo, kakšno je bilo čaščenje njenega moža Omarja? Kot vidite so se tudi oni poskušali učiti drug od drugega. Uqba je odšel k Fatimi, da bi skrivnosti Omarja ibn Abdul Aziza izvedel od edine osebe, ki bi jih lahko vsaj približno poznala. Želel je vedeti, kaj je Omar počel za zaprtimi vrati in med štirimi stenami. Zakaj mislite, da je Uqba želel to vedeti? Zato ker je Omar ibn Abdul-Aziz v dveh letih, štirih mesecih in nekaj dneh kot kalif razširil pravičnost in Allahov zakon po zemlji, ter prinesel blaginjo ne le muslimanom, temveč celotnemu muslimanskemu svetu vključno z ehlul-zimma (kristjani in judje zaščiteni pod islamsko vladavino). Poslušajte njen odgovor. Rekla je, da se ne spomni, da se je tuširal zaradi džanaba odkar je postal kalif. To je spoštljiv način, kako povedati, da v dveh letih in štirih mesecih nista imela nobenega odnosa. Podnevi je bilo čaščenje pri vzpostavljanju pravičnosti in Allahovih zakonov na zemlji. To je ibadet, to je Allahov tevhid. Ponoči je vzpostavljal osebni tevhid. Ni imel časa za odnos z ženo.

Vprašali so 'Amirja ibn Abdullaha, kako zmore opraviti toliko ibadeta? Odgovor je bil preprost: Odložim hrano do noči in spanje nekoliko premaknem v dan. Lahko? Enostavno? Seveda, a le za duše velikanov. Drugič je rekel, ko se utrudim, se spomnim Džehennema, ki mi odpihne spanec z oči in obdrži budnega vso noč. Ahmed ibn Harb je rekel, da ga preseneča, če se človek zaveda okrašenega Dženneta nad njim in gorečega Džehennema pod njim, nato pa počiva in spi med njima.

Ko so ljudje videli Mansurja ibn El-Mu'tamirja, so rekli, da ga je prizadela neka nesreča. Oči je imel vedno solzne, srce vedno zlomljeno in neprestano nizek ton. Mati mu je govorila: Kaj si storil? Vso noč jočeš in nikoli ne prenehaš, ali si koga ubil? Odgovarjal je: Mati, vem, kaj sem storil.

Njihova telesa se odrekajo postelj; molijo k svojemu Gospodarju v strahu ter hrepenenju. (Es-Sedžda:16)

Hrepenenje po Allahu in hrepenenje po srečanju z Allahom je kot nežen vetrič, ki nenehno piha v srca in gasi plamen dunje. Musa ibn Isma'il je rekel, da nikoli ni videl Hammada ibn Salama, da bi se smejal? Vedno se je ukvarjal s poučevanjem, bil je namreč alim. Ali je poučeval, bral Kur'an, poveličeval Allaha ali hodil na molitev – tako je preživel dan. Hammad ibn Salama je rekel, da nikoli ni videl Sulejmana Et-Tejmija, razen v pokornosti Allahu. Bil je bodisi v molitvi, ali odhajal iz mesdžida, bodisi na dženazi, ali odhajal z dženaze, bodisi poučeval bodisi se učil. Rekli so, da ta človek sploh ne more storiti niti greha. Ali so menili, da je nezmotljiv? Seveda ne, kajti nismo ši'iti in rafidije. Nihče ni brez greha.

To so rekli, ker se jim je zdelo, da človek ne more storiti greha, četudi bi hotel, saj za to ni imel časa. Celotno njegovo življenje se je odvijalo v ibadetu. Vaki' je dejal, da je bil El-A'maš star sedemdeset let in nikoli ni zamudil začetnega tekbirja za imamom. Šestdeset let ni zamudil prvega rekata molitve v džematu.

To so ljudje, s katerimi moramo tekmovati.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...