Izpiski iz
serije predavanj Gems of ramadan od šejha Ahmeda Musa Džibrila.
Modrost ali
nasvet za vsak dan posta.
Pomembna tema in eden od najmočnejših
načinov za vnemo v ibadetu je obračanje strani v knjigi naše zlate zgodovine.
Obstaja veliko različnih načinov za povečanje vneme v ibadetu. Pogovarjali smo
se o hrepenenju po Allahu, sedaj se bomo pogovorili še o vnemi. Eden od načinov
za povečanje vneme je ogrevanje pred ibadetom (kot recimo dva lahkotna rekata,
ki ju je običajno klanjal Allahov poslanec ﷺ), kar vam daje energijo in vas pripravi.
Spominjanje na smrt ubije dolgčas in odpihne spanec, in tudi tako dobite energijo
za vaš ibadet. Odlomki iz življenja selefa odstranjujejo lenobo in pripravijo
človeka, da si povečuje status in deredže na ahiretu.
Spoprijateljite se s selefom. Izberite
si velikana iz selefa in se spoprijateljite z njim. Vsakdo ima zvezde, po
katerih se zgleduje, muslimani imamo selef. To so naši zvezdniki. Nekdo bo
rekel, kako naj se spoprijatelji s selefom, saj so vsi mrtvi? Da, vsi so umrli
(o tem ni dvoma), toda njihova zapuščina ibadeta živi naprej. Danes so
standardi postali tako nizki, da mnogi nekega človeka štejejo skorajda za
svetnika, če ne stori preveč dejanj harama. Standard okoli nas je postal tako
nizek, da so tisti, ki opravljajo navafil po svoji molitvi, označeni kot odličnjaki
v ibadetu.
Poglejmo naše prednike, resnične
standarde, po katerih se zgledujemo. Ne bom omenil niti enega primera njihovega
čaščenja v ramadanu, rad bi vam dal vpogled v njihovo življenje v običajnem
dnevu. In če je to v običajnem dnevu, potem se vprašajte, kakšne so bile
njihove noči in dnevi v ramadanu.
Ebu Musa El-Eš'ari je bil v svojem
življenju močno prizadeven v svojem ibadetu. Ko so ga videli, so ga vprašali,
zakaj se vsaj malenkost ne sprosti? Rekel je, ko se konji približujejo ciljni
črti dirke, ali ko opazijo vodo, šprintajo do nje; jaz sem pri koncu, zato bom
nadaljeval, dokler ne umrem. Presenetljivo? Še bolj osupljivo je, da takšnih in
podobnih izjav niso izrekali v starosti, izrekali so jih namreč v mladosti.
Ebu Muslim El-Khavlani je zelo hrepenel
po srečanju z Allahovim poslancem ﷺ. Ko je bil izgnan iz Jemna, se je hitro
odpravil v Medino, da bi se srečal z Allahovim poslancem ﷺ, le da bi
ugotovil, da je Allahov poslanec ﷺ umrl tik pred
njegovim prihodom. V svoji žalosti, da ni prejel statusa ashaba, je rekel
ashabom: Ali mislite, da nas boste
premagali? Ne, prisežem pri Allahu, tekmovali bomo z vami in premagali vas bomo.
Drzna izjava velikana ummeta. To bi morala biti tudi moja in tvoja izjava.
Morali bi tekmovati s selefom, če želite biti v njihovi družbi v Džennetu.
Mar mislite, da boste vstopili v Raj, ne
da bi Allah ugotovil, kateri med vami so se borili, in ugotovil, kateri so bili
potrpežljivi? (Ali Imran:142)
Ali mislite, da boste vstopili v isti Džennet
kot Bilal, Ebu Bekr, Khalid, Omar, Hafsa in Sumejja, ne da bi opravili delo, ki
so ga opravili oni? Ali mislite, da ste s samim šehadetom ali rojstvom v muslimansko
družino dobili brezplačno vozovnico v Firdevs?
Vsak dan njihovega življenja je bil, kot da bodo umrli še tisti ali naslednji dan. Lahko rečete, da ne moremo biti takšni. Prisežem pri Allahu, da je mogoče. Ashabi niso prejeli razodetja in tudi mi ga nismo. Tabi'ini (druga generacija) niso videli tistega, ki je prejel razodetje, in tudi mi ga nismo videli osebno. Oni so imeli odločnost, mi je nimamo. To je težava in to je razlika. Seveda je težko, vendar ni nemogoče? Če nekdo naredi le majhen del tega, kar so strorili selef, potem bo premagal oviro vseh ovir in uspel, rešen bo od Džehennema in sprejet v Džennet.
Vsaka oseba bo okusila smrt in v
popolnosti vam bo poplačano tisto, kar ste si prislužili, šele na Dan
vstajenja. Kdor bo odmaknjen od Ognja in deležen vstopa v Raj, tak je že uspel.
In tuzemsko življenje je zgolj varljivo uživanje. (Ali Imran:185)
Qatada je dejal, da je Mavriq El-'Adžli
dejal, da je idealen primer vernika človek, čigar ladja se je potopila, on pa plava
na majhnem kosu lesa in kriči: O Allah, O Allah, da bi ga Allah varno rešil iz
vode. Takšno bi moralo biti naše življenje.
Sufjana Es-Sevrija so opisovali, kot da
bi bil na potapljajoči se ladji. Večina njegovih besed je bila: O Gospodar, varnost,
Ja Rabb, selim, kar je du'a poslancev na Dnevu strahu. Fatima bint Abdul-Melik,
žena Omarja ibn Abdul-Aziza, velikega kalifa, je rekla, da nikoli ni videla
nikogar, ki bi bil od Omarja bolj navdušen nad molitvijo, postom ali bi se bolj
bal Allaha. Fatima je rekla, da je klanjal salatul-iša, nato jokal in drhtel
vso noč; v postelji se je nenadoma spomnil ajeta ali neke življenjske zadeve,
nato pa se je začel tresti kot mokra ptica, sedel in jokal vso noč, medtem ko
ga je poskušala pokriti in potolažiti. Fatima je povedala El-Mugiru ibn Hakimu,
da obstajajo tisti, ki so klanjali in se postili več kot Omar ibn Abdul-Aziz,
vendar se nihče ni približal njegovemu strahu pred Allahom.
Uqba ibn Nafi je vprašal Fatimo, kakšno
je bilo čaščenje njenega moža Omarja? Kot vidite so se tudi oni poskušali učiti
drug od drugega. Uqba je odšel k Fatimi, da bi skrivnosti Omarja ibn Abdul Aziza
izvedel od edine osebe, ki bi jih lahko vsaj približno poznala. Želel je
vedeti, kaj je Omar počel za zaprtimi vrati in med štirimi stenami. Zakaj
mislite, da je Uqba želel to vedeti? Zato ker je Omar ibn Abdul-Aziz v dveh
letih, štirih mesecih in nekaj dneh kot kalif razširil pravičnost in Allahov
zakon po zemlji, ter prinesel blaginjo ne le muslimanom, temveč celotnemu
muslimanskemu svetu vključno z ehlul-zimma (kristjani in judje zaščiteni pod
islamsko vladavino). Poslušajte njen odgovor. Rekla je, da se ne spomni, da se
je tuširal zaradi džanaba odkar je postal kalif. To je spoštljiv način, kako
povedati, da v dveh letih in štirih mesecih nista imela nobenega odnosa.
Podnevi je bilo čaščenje pri vzpostavljanju pravičnosti in Allahovih zakonov na
zemlji. To je ibadet, to je Allahov tevhid. Ponoči je vzpostavljal osebni
tevhid. Ni imel časa za odnos z ženo.
Vprašali so 'Amirja ibn Abdullaha, kako zmore
opraviti toliko ibadeta? Odgovor je bil preprost: Odložim hrano do noči in
spanje nekoliko premaknem v dan. Lahko? Enostavno? Seveda, a le za duše velikanov.
Drugič je rekel, ko se utrudim, se spomnim Džehennema, ki mi odpihne spanec z
oči in obdrži budnega vso noč. Ahmed ibn Harb je rekel, da ga preseneča, če se
človek zaveda okrašenega Dženneta nad njim in gorečega Džehennema pod njim,
nato pa počiva in spi med njima.
Ko so ljudje videli Mansurja ibn El-Mu'tamirja,
so rekli, da ga je prizadela neka nesreča. Oči je imel vedno solzne, srce vedno
zlomljeno in neprestano nizek ton. Mati mu je govorila: Kaj si storil? Vso noč
jočeš in nikoli ne prenehaš, ali si koga ubil? Odgovarjal je: Mati, vem, kaj
sem storil.
Njihova telesa se odrekajo postelj;
molijo k svojemu Gospodarju v strahu ter hrepenenju. (Es-Sedžda:16)
Hrepenenje po Allahu in hrepenenje po
srečanju z Allahom je kot nežen vetrič, ki nenehno piha v srca in gasi plamen dunje.
Musa ibn Isma'il je rekel, da nikoli ni videl Hammada ibn Salama, da bi se
smejal? Vedno se je ukvarjal s poučevanjem, bil je namreč alim. Ali je poučeval,
bral Kur'an, poveličeval Allaha ali hodil na molitev – tako je preživel dan.
Hammad ibn Salama je rekel, da nikoli ni videl Sulejmana Et-Tejmija, razen v pokornosti
Allahu. Bil je bodisi v molitvi, ali odhajal iz mesdžida, bodisi na dženazi,
ali odhajal z dženaze, bodisi poučeval bodisi se učil. Rekli so, da ta človek
sploh ne more storiti niti greha. Ali so menili, da je nezmotljiv? Seveda ne, kajti
nismo ši'iti in rafidije. Nihče ni brez greha.
To so rekli, ker se jim je zdelo, da
človek ne more storiti greha, četudi bi hotel, saj za to ni imel časa. Celotno
njegovo življenje se je odvijalo v ibadetu. Vaki' je dejal, da je bil El-A'maš
star sedemdeset let in nikoli ni zamudil začetnega tekbirja za imamom.
Šestdeset let ni zamudil prvega rekata molitve v džematu.
To so ljudje, s katerimi moramo
tekmovati.
Komentarji
Objavite komentar