Izpiski iz
serije predavanj Gems of Ramadan od šejha Ahmeda Musa Džibrila.
Biseri v obliki modrosti ali
nasveta za vsak dan posta.
Elhamdulillah za velik blagoslov, da smo
doživeli še en ramadan. Čeprav ni posebnih dokazov za čestitanje drug drugemu
ob začetku ramadana, obstajajo splošni dokazi o dopustnosti čestitanja drug
drugemu v splošnih zadevah ob prejemu dobre novice. Poznamo zgodbo o Ka'b ibn
Maliku in njegovih dveh prijateljih, ko je Allah razodel njihovo odpuščanje,
potem ko je Poslanec ﷺ ukazal, naj se
jim muslimani izogibajo.
Kot tudi trojici, ki je izostala (od pohoda na
Tebuk), ko jim je Zemlja postala tesna, čeprav je prostrana, in ko jih je
stiskalo v dušah – a bili so prepričani, da ni drugega zatočišča pred Allahom,
kot le pri Njem. On je zatem sprejel njihovo kesanje, da bi se kesali. Resnično
Allah sprejema kesanje, je Najbolj usmiljen. (Et-Tevba:118)
Allah je oznanil, da jim je odpustil. Ko
je Allah razodel, da jim je odpustil in ko se je novica razširila, so ljudje v
skupinah hodili k njim in jim čestitali. Ibnul-Qajjim je to situacijo
komentiral v Zadul-Me'ad in rekel, da je to dokaz, da človek za vsak blagoslov
povezan z imanom, lahko drugega objame in mu čestita. Ibn Muflih je prenesel
veliko mnenj imama Ahmada v zvezi s tem vprašanjem. Na koncu je rekel, da je
najbolj priljubljeno mnenje, da je imam Ahmad dovolil čestitanje.
Reci: “Z Allahovo dobroto in milostjo
naj se veselijo, to je bolje od vsega, kar kopičijo!” (Junus:58)
Po potrditvi tega, pravim: naj Allah
blagoslovi vaš ramadan in ga sprejme od vas. Naj vas Allah počasti in vam podari
priložnost, da kar najbolje izkoristite ta ramadan, in naj bo iskreno za Njegovo
zadovoljstvo. Prosim Allaha, da boste med posebnimi, katerih vratovi so
označeni za rešitev pred džehennemsko kaznijo.
Ko se začne ramadan, imejte v mislih naslednje
tri hadise o doseganju Allahovega odpuščanja. Vse tri hadise je zabeležil
Buhari v svojem Sahihu.
Prvi hadis:
Kdor se posti ramadan, verujoč (iman) in upajoč
na nagrado (ihtisab), mu bodo odpuščeni prejšnji grehi!
Dve besedi v teh hadisih, iman in
ihtisab: Ibn Hadžer je rekel, da iman pomeni prepričanje in tudi znanje o tem,
kaj je obvezno. Ihtisab pomeni upanje na nagrado samo pri Allahu. O kakšni
nagradi govorimo? Odpuščanje od Allaha. Ali se tu ustavimo? Seveda ne. Nekateri
ljudje so se odločili za post z namenom, da osvobodijo svoje vratove od džehennemskega ognja. Ali se tu ustavimo? Ne. Vsak dan imate zlate trenutke, v
katerih je vaša du'a sprejeta. Vsak dan prejmete nagrado za številna dejanja in samo Allah ve, za koliko vam bo pomnožil nagrado. Za vsak dan posta si od ognja oddaljen za sedemdeset let, če ne še več.
Drugi hadis ima enak zaključek,
vendar drugačen začetek:
Kdor stoji (v molitvi) v
ramadanu, verujoč (iman) in upajoč na nagrado (ihtisab), mu bodo odpuščeni
prejšnji grehi!
Obstaja torej še ena priložnost za dosego Allahovega odpuščanja: qijamul-lejl, kar v ramadanu imenujemo teravih.
Obstaja celo tretji podoben hadis:
Kdor stoji (v molitvi) v
noči qadr, verujoč (iman) in upajoč na nagrado (ihtisab), mu bodo
odpuščeni prejšnji grehi!
Torej obstaja še tretja priložnost, lejletul-qadr,
ki že sama po sebi zadostuje, da dosežemo Allahovo odpuščanje.
Vsi ti trije hadisi imajo enak konec, osebi bodo odpuščeni prejšnji grehi. Odpuščeno vam bo, če se postite v dnevih ramadana, če klanjate v nočeh ramadana in če klanjate v noči lejletul-qadr. In
tudi med vsem tem Allah daje številne nagrade, da vas vzdigne na visoke
stopnje v džennetu. Torej, če vam Allah ne odpusti, potem se zagotovo znate
izogniti odpuščanju. Prav potruditi se morate, da se izognete usmiljenju in
odpuščanju, ki se v ramadanu na vas zliva z vsakega vogala.
Ka'b bin 'Udžre je prenesel, da jim je Allahov
poslanec ﷺ nekega dne
ukazal, naj se zberejo okoli minberja v mošeji. Ko smo se zbrali, je prišel
Allahov Poslanec ﷺ, se povzpel na prvo stopnico in rekel: "Amin!" Potem se
je povzpel na drugo stopnico in rekel: "Amin!" Potem na tretjo
in spet rekel: "Amin!"
Ko je stopil z minberja, smo ga
vprašali: "O Allahov poslanec (ﷺ), danes smo te slišali reči nekaj, česar te nikoli
nismo slišali reči?" Rekel je: ''Džibril je prišel k meni in rekel:
'Daleč naj bo, kdor doživi ramadan in mu v njem ni odpuščeno!' pa sem rekel:
'Amin!' Ko sem bil na drugi stopnici, je rekel: 'Daleč naj bo, v čigar
prisotnosti si omenjen in ne pošlje salavatov!' pa sem rekel: 'Amin!' Ko sem se
povzpel na tretjo stopnico, je rekel: 'Daleč naj bo, v čigar prisotnosti se
postarajo njegovi starši, ali eden od njiju, pa si ne zasluži dženneta (ker
je dolžnost, da jim pomaga)!' pa sem rekel: 'Amin!' '' (zabeležil Bejheki)
Šejtan je v okovih in on je en vzrok za
naše grehe. Drugi vzrok je nefs (duša ali ego). Če je nekdo slabši v ramadanu kot v ostalih mesecih,
potem lahko prepozna, da ima njegov nefs hujša nagnjenja kot sam šejtan.
Resnično nefs spodbuja k zlu. (Jusuf:53)
Zdaj je čas, da si podredimo in
premagamo svoj nefs. Grešna nagnjenja svojega nefsa morate ukleniti, kakor je
bil priklenjen šejtan. Ramadan je terapija za iman, kajti iman sčasoma lahko
nekoliko oslabi.
Abdullah bin 'Amr je prenesel, da je
Allahov poslanec ﷺ rekel: "Zares se iman v vaših prsih obrabi, kot se obrabi
oblačilo, zato prosite Allaha, naj obnovi iman v vaših srcih." (zabeležila
Hakim in Taberani, sahih)
Ramadan s srca briše prah, popravlja
tvoja oblačila, oživlja tvoj iman in ga razplamti za vzlet. To imansko terapijo
začnete z usmerjanjem svojih nagnjenj in z borbo proti svojim strastem ter poželenjem
– obvladujete svoja nagnjenja na podoben način, kakor je bil okovan šejtan.
Komentarji
Objavite komentar