POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (9. del)

Avtor pravi:

وَإِنْ أَفْطَرَتْ حَامِلٌ ، أَوْ مُرْضِعٌ خَوْفاً عَلَى أَنْفُسِهِمَا : قَضَتَاهُ فَقَطْ

Če nosečnica ali dojilja prekine post iz strahu zase: ta dan naj nadoknadi.

Kadar je nosečnost ali dojenje težavno, oziroma ženi ali otroku povzroča težave, ji je dovoljeno prekiniti post. Enako velja, če post upočasnjuje hranjenje otroka. V tem primeru mora nadoknaditi dneve. To je zelo podobno osebi z ozdravljivo boleznijo.

Če njej ali otroku grozi nevarnost, mora prekiniti post. Glede te zadeve je skoraj idžma' – mora le nadoknaditi dneve.

In nadaljuje:

وَعَلَى وَلَدَيْهِمَا : قَضَتَا، وَأَطْعَمَتَا لِكُلِّ يَوْمٍ مِسْكِيناً

In za svoje otroke: naj nadoknadi in za vsak dan nahrani siromaka.

Kakšna je razlika med tem scenarijem in prejšnjim? V prvem scenariju se je bala samo zase, v drugem scenariju pa se boji zase in tudi za otroka. Nadoknadi naj ispuščene dni in za vsak izpuščen dan nahrani siromaka.

Razlika je v nahranitvi siromaka.

PRVI SCENARIJ

Če prekine post iz strahu zase, bodisi v nosečnosti bodisi pri dojenju, naj nadoknadi dneve posta.

DRUG SCENARIJ

Če jo skrbi samo za otroka, bodisi v nosečnosti bodisi pri dojenju, naj nahrani siromaka in tudi nadoknadi zamujene dni. Za to potrebujemo dva dokaza. En dokaz za nadoknaditev posta s postom in drugega za nadoknaditev posta z nahranitvijo siromaka.

Dokaz za nadoknaditev s postom je ajet:

Če je kdorkoli med vami bolan ali na potovanju, (naj nadomesti) z enakim številom drugih dni. (sura El-Beqara:184)

Glede nadoknaditve z nahranitvijo siromaka učenjaki pravijo, da je predpis, če prekineš post zaradi nekoga drugega, moraš to nadoknaditi z  nahranitvijo siromaka.

V Sunanu Ebu Davud je Ibn Abbas rekel, v zelo podobni izjavi v Darakutniju pa je Ibn Umar rekel – tako da sta oba rekla o ajetu:

In za tiste, ki jim je težko (postiti se), je odkupnina nahraniti revno osebo. (sura El-Beqara:184)

Za tiste, ki se s težavo postijo, je nadoknaditev nahraniti siromaka. To je bila ugodnost dana ostarelemu moškemu in ostareli ženski, ki se nista zmožna postiti; dovoljeno jima je prekiniti post in nadoknaditi z nahranitvijo siromaka za vsak dan posta; in ugodnost nosečnicam ter dojiljam, kadar škoduje njim ali otroku.

Vse to spada pod ta ajet.

TRETJI SCENARIJ

Če prekine post iz strahu zase in za otroka. V tej zadevi je med ulemo precej razhajanja.

PRVO MNENJE

Pogled hanbelijskega in hanefijskega mezheba, ki je najbližji pravilnemu, če se boji zase in za otroka, bomo večjo težo dali njenemu strahu zase, zato bomo situacijo obravnavali po prvem scenariju. Na podlagi te presoje mora samo nadomestiti zamujene dni s postom, dan za dan.

DRUGO MNENJE

Drugo mnenje je mnenje Malika in El-Lejsa: ne nadoknadi dneva s postom, temveč vsak dan izpuščenega posta nadoknadi z nahranitvijo siromaka.

Ahmed je v Musnedu zabeležil od Enesa ibn Malika, da je Allahov Poslanec ﷺ rekel: ''Allah je od popotnika vzdignil dva rekata, od nosečnice in dojilje pa post.'' (hadis je hasen/dober)

TRETJE MNENJE

Tretje mnenje pravi, da ima izbiro: ali nahrani siromaka, ali se posti.

Od teh treh bi bilo morda najbolj pravilno, če se ženska boji zase in za otroka, bodisi med dojenjem bodisi med nosečnostjo, naj samo nadoknadi izpuščene dni s postom, saj je njeno stanje primerljivo s stanjem bolne osebe, potnika ali ženske v hajzu ali nifasu. Njeno stanje je bolj podobno tem kategorijam ljudi, kot oslabelemu, ostarelemu ali neozdravljivo bolnemu.

Odgovor na hadis iz Ahmedovega Musneda, da je Allah nosečnice in dojilje osvobodil posta: to ne pomeni, da je obveznost odpravil za vselej. Ko so v tem stanju, so enake potniku in nekomu, ki ima ozdravljivo bolezen. V tem stanju se jim ni treba postiti, morajo pa dneve posta nadoknaditi.

Nekdo bi lahko pomislili, da je plačilo za hrano, s katerim nahrani siromaka, dolžnost matere. Pravilno mnenje je, da v času nosečnosti ali dojenja odgovornost nahranitve siromaka pade na skrbnika otroka, običajno je to seveda oče otroka.