POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (8. del)

Avtor pravi:

وَيُسَنُّ لِمَرِيضِ يَضُرُّهُ، وَلِمُسَافِرٍ يَقْصُرُ

Priporočljivo je (prekiniti post) bolemu, ki mu škoduje, in potniku, ki skrajšuje (molitev).

Nekomu, ki je bolan, pa mu post škodi, je sunnet prekiniti post. Če mu post škoduje, avtor pravi, da ni le dovoljeno, ampak dejansko sunnet, kar pomeni, da dobi nagrado za prekinitev posta. Idžma' uleme je, da ima nekdo v času bolezni pravico prekiniti post.

Če je kdorkoli med vami bolan ali na potovanju, (naj nadomesti) z enakim številom drugih dni. (sura El-Beqara:184)

Beseda jedurruh (يَضُرُّهُ) pomeni škodljiv; če mu post zaradi bolezni škoduje. Obstajajo različne vrste bolezni, nekatere lahko prizadenejo postečo se osebo, druge pa ne puščajo posledic. Zato je avtor dodal besedo jedurruh.

Z VIDIKA FIQHA BOLEZEN DELIMO NA TRI VRSTE

PRVA VRSTA

Če se nekdo boji, da bo post poslabšal bolezen ali upočasnil okrevanje, potem je sunnet, da prekine post. O tem je govori avtor. Pravzaprav je to mnenje velike večine uleme.

DRUGA VRSTA

Post človeka pripelje v nevarnost kot je smrt ali bližino smrti ali dolgotrajno vpliva na končno okrevanje. V tem primeru ni samo sunnet, temveč je vadžib prekiniti post.

In ne ubijajte se. (sura En-Nisa:29)

Ibn Hazm je sprejel mnenje, če je nekdo bolan pod kategorijo ena ali dve, temu se je haram postiti in njegov post je zavrnjen.

TRETJA VRSTA

Tretja vrsta bolezni je tista, ki osebe ne prizadene, kot recimo majhna bolečina v prstu, zobobol, rahel glavobol, pokašeljevanje ali blaga oblika alergije. Če gre za nekaj, kar ne vpliva na postečega, se ulema razhaja glede dovoljenosti prekinitve posta.

PRVO MNENJE

Večina fuqaha pravi, da bolezen v ajetu ni vsakršna bolezen. Gre za bolezen, ki mora biti v prvi ali drugi izmed omenjenih kategorij. Pravijo, da je haram prekiniti post zaradi manjših bolečin in bolezni.

DRUGO MNENJE

Vendar se nekateri s tem niso strinjali. Rekli so, da se post lahko prekine tudi v primeru majhne bolečine na konici prsta ali rahlega zobobola.

Če je kdorkoli med vami bolan ali na potovanju, (naj nadomesti) z enakim številom drugih dni. (sura El-Beqara:184)

Rekli so, da v ajetu ni navedeno, da mora biti ekstremna bolezen. Vsaka bolezen torej zadostuje za upravičenost prekinitve posta.

El-Qurtubi je komentiral in dejal, da je najboljše mnenje v tej zadevi in v tej situaciji: tudi majhna bolečina v prstu. Ibn Džurejdž je rekel, da je vprašal Ata'a, zaradi katerih bolezni se lahko prekine post, pa mu je odvrnil, zaradi kakršne koli bolezni. To je bilo mnenje Buharija.

Drugi dokaz je, da sta popotnik in bolnik v verzu združena, tj. omenjena sta skupaj. Tako kot se post lahko prekine za katero koli vrsto potovanja, se lahko prekine za katero koli vrsto bolezni.

Allah želi olajšati, ne oteževati. (sura El-Beqara:185)

Na to so odgovorili. Rekli so, tako kot kratko potovanje ni razlog za prekinitev posta, tako tudi manjša bolezen ni razlog za prekinitev posta. Kratko potovanje se z vidika fiqha ne šteje za potovanje. In prav tako se manjša bolezen z vidika fiqha ne šteje za bolezen.

Kot vidite, obstajata dve mnenji glede manjše bolezni. Šejh pravi, da je verjetno bolj varno in bližje pravilnosti ne sprejeti mnenja, da vsaka bolezen osvobaja od posta. Resda je ajet splošen in omenja samo bolezen, vendar je ta bolezen povezana z razlogom navedenim v nadaljevanju ajeta, da si človek olajša. Če vam prekinitev posta ne olajša bolezni, potem je verjetno bolj pravilno reči, da je prekinitev posta haram.

Izgovor za bolezen naj bo samo tisto, kar spada v prvi dve kategoriji. Če se nekdo boji, da bo post upočasnil okrevanje, potem je sunnet prekiniti post. Če dolgotrajno vpliva na končno okrevanje, ali celo vodi v smrt, potem je vadžib, od vas se zahteva, da post prekinete.

Kljub temu se morate zavedati, da so mnenje o majhni bolečini v prstu ali rahlemu zobobolu sprejeli velikani med ulemo in selefom, zato je treba to mnenje spoštovati in ne smete veliko ugovarjati tistim, ki sledijo temu mnenju.

OSEBA NA POTOVANJU

Če je kdorkoli med vami bolan ali na potovanju, (naj nadomesti) z enakim številom drugih dni. (sura El-Beqara:184)

Dokaz je v istem ajetu. Rekel je, da je sunnet prekiniti post potniku na razdalji, kjer mu je dovoljeno skrajšati molitev. Tisti, ki zapusti svojo sosesko ali mesto in se od njega oddalji, se imenuje musafir.

RAZDALJA ZA DOVOLJENOST SKRAJŠEVANJA MOLITVE

To je zelo sporno vprašanje. Nekateri so omejili razdaljo na triinosemdeset kilometrov, malo manj, malo več in se ozirali na razdaljo. Nekateri so se ozirali na čas in rekli tri dni, malo manj, malo več. Nekateri so omenili razdaljo ene noči in dneva, in to je mnenje velike skupine učenjakov zaradi hadisa:

Od Ebu Hurejre se prenaša, da je Allahov Poslanec ﷺ rekel: ''Ženski, ki veruje v Allaha in Sodni dan, ni dovoljeno potovati dan in noč, če z njo ni mahrema.'' (zabeležila Buhari in Muslim)

Ibn Tejmijje je zagovarjal mnenje, ki je temeljilo na urfu (običaju ljudi). Če nekdo zapusti svoje naselje, sosesko ali mesto, in je to med ljudmi splošno znano kot potovanje, potem je to potovanje.

ALI SE JE BOLJE POSTITI ALI NE?

Če bi se postili na potovanju, pa to povzroči resne težave ali smrt – post je haram.

ČE NI TEŽKO?

PRVO MNENJE

Mnenje avtorja je mnenje hanbelijskega mezheba ter tudi mnenje Ibn Omarja, Ibn Abbasa, Sa'ida ibn El-Musejiba, Eš-Šabija, El-Evza'ija, in sicer da se je bolje ne postiti.

Imam Ahmed je prenesel mnenje Ibn Omarja in Ebu Hurejre, če se na poti nekdo posti, potem je treba post nadoknaditi. S tem so želeli povedati, da je post potnika neveljaven. Še več, Ibn Hazm je prenesel, da je Ez-Zuhri rekel, da je Abdur-Rahman ibn Avf rekel, da je tisti, ki se posti na potovanju, podoben tistemu, ki prekine post, ko je doma.

DRUGO MNENJE

To je mnenje večine uleme. Rekli so, da se je med potovanjem dovoljeno postiti, razen če spada v kategorijo izčrpljujočega potovanja, ali povzroča izjemno nevranost, ali celo vodi v smrt. Ibn Abdul-Berr je odgovoril na prejšnje mnenje in rekel, da je prvo mnenje ulema opustila.

Ibn Amr El-Eslemi prenaša, da je vprašal Allahovega Poslanca ﷺ o postu na potovanju – kajti sam se je na poti pogosto postil – pa mu je Allahov Poslanec ﷺ rekel: ''Če želiš, se lahko postiš, a če se ne želiš, se ti ni treba.'' (zabeležila Buhari in Muslim)

To je odgovor na prvo mnenje in to je pravilno mnenje.

TRETJE MNENJE

Tretje mnenje je mnenje Ebu Hanife, Malika, Eš-Šafi'ija, Enesa, Osmana Ibn Ebi El-Asa, Omarja Ibn Abdul-Aziza, Mudžahida, Katade in drugih. Rekli so, da se je na poti bolje postiti.

Nekateri ne marajo zamuditi ramadanskih dni, ker so blagoslov, zato tudi na potovanju ne želijo izgubiti ramadanskih dni. Nekaterim se bo morda lažje postiti v ramadanu, saj se postijo vsi in tudi vzdušje je drugačno.

Avtor nadaljuje:

وَإِنْ نَوَى حَاضِرٌ صَوْمَ يَوْمٍ، ثُمَّ سَافَرَ فِي أَثْنَائِهِ : فَلَهُ الفطر

Če se človek čez dan namerava postiti, potem podnevi odpotuje: lahko prekine post.

PRVI SCENARIJ

Ramadan se začne, ko ste na poti. Potovali ste 5 do 10 dni pred ramadanom, ali odšli na pot dan pred ramadanom. Ramadan se začne, ko ste na poti. Takrat lahko prekinete post, saj se ajet jasno nanaša na potnika.

DRUG SCENARIJ

Človek potuje v noči ramadana, v času, ko jemo in pijemo, torej med magribom in zoro. Na pot gre še preden je opravil nijjet. Po mnenju velike večine uleme lahko naslednji dan prekine post.

Obstaja zelo šibko mnenje, če se ramadan začne, ko ste doma in potem potujete, potem nikakor ne morete prekiniti posta.

TRETJI SCENARIJ

Potujete podnevi, noč prej ste se nameravali postiti.

PRVO MNENJE

To je mnenje imama Ahmeda in mnenje avtorja: lahko prekine post. To je pravilno mnenje in to je mezheb hanabila.

DRUGO MNENJE

To je večinsko mnenje in šibkejše od obeh mnenj. To je mnenje Malika in Eš-Šafi'ija: če se je nekdo nameraval postiti in se je postil čez dan, potem ne more prekiniti posta, če je v tem dnevu želel odpotovati. Rekli so, da se je začel postiti kot stanovalec. Problem je torej kombinacija med potovanjem in bivanjem doma. Zato so rekli, da bomo dali prednost rezidenčnemu vidiku. Mora nadaljevati s postom, ker je prejšnji večer ali ponoči opravil nijjet.

Odgovor: vse to je to lepo, racionalno in razumno, in vam zares pokaže, kako ulema razmišlja in razglablja o vprašanjih, toda ko imamo dokaz, zavračamo racionalno, ni prostora za ideje in mnenja, če obstajajo dokazi.

Od Džabirja se prenaša, da se je Allahov Poslanec ﷺ v mesecu ramadanu namenil osvojiti Meko in postil se je, dokler ni dosegel kraja z imenom Kural Gamim. Nato je Allahov Poslanec ﷺ vzel posodo z vodo in se pred ashabi napil vode. Zatem so mu povedali, da se del ljudi še vedno posti, pa je rekel: ''To so nepokorni, to so nepokorni.'' (zabeležil Muslim)

KDAJ LAHKO PREKINE POST?

Velika večina uleme je rekla, da lahko začnemo jesti, ko gremo izven mesta in soseske. Torej morate biti na potovanju, tj. morate dejansko začeti pot, preden lahko prekinete post. To je mnenje velike večine uleme in je pravilno mnenje, prav tako to vidimo v hadisu Allahovega Poslanca ﷺ. Post je prekinil šele, ko je zapustil Medino.

Drugo mnenje je od Hasana El-Basrija in Ata'a, ki sta rekla, da lahko nekdo prekine post že doma, preden se odpravi na pot, če zares namerava potovati. Že sam namen je dovolj.

Muhammad bin Ka'b je rekel: ''Med ramadanom sem šel k Enesu ibn Maliku, ki se je pripravljal na potovanje. Njegova jezdna žival je bila pripravljena zanj in oblekel je svoja popotniška oblačila, nato pa je zaprosil za nekaj hrane in pojdel, jaz pa sem mu rekel: 'Ali je to sunnet?' Rekel je: 'To je sunnet.' Potem je vzjahal.'' (zabeležil Tirmizi; sahih)

Ulema odgovarja, da nimajo dokaza, da je bil Enes ibn Malik v svojem mestu. Lahko da je bil na obisku, da je bil sredi potovanja,  pa so mu pripravili jezdno žival za nadaljevanje poti. Predaja ne omenja, da bi bil pred odhodom v domačem kraju. Predaja torej ni povsem jasna in direktna, možen je te'vil, zato se zatekamo k jasnemu dokazu in k mnenju velike večine uleme.

Skratka, če se na potovanju odločite prekiniti post, morate najprej zapustiti svoje mesto. Moraš oditi iz svoje soseske.