POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (7. del)

Avtor predstavi novo izjavo:

وَإِذَا قَامَتِ البَيِّنَةُ فِي أَثْنَاءِ النَّهَارِ : وَجَبَ الإِمْسَاكُ وَالقَضَاءُ، وَعَلَى كُلِّ مَنْ صَارَ فِي أَثْنَائِهِ أَهْلاً لِوُجُوبِهِ

Če se dokazi vzpostavijo tekom dneva: vsem, ki so obvezni v teku (tega dne), se je obvezno vzdržati in nadoknaditi.

Če se nekomu tekom dneva potrdi, da je nastopil ramadan, se mora do konca dneva vzdržati jedi, pijači, spolnim odnosom in vsemu, kar prekinja njegov post. Seveda, če je med tistimi, ki jim je post obvezen.

PRVO MNENJE

Od trenutka, ko je potrjeno, da je ta dan ramadan, se mora oseba vzdržati vsemu, kar razveljavi post. To je mnenje velike večine uleme in pravilno mnenje.

DRUGO MNENJE

To je bilo eno od dveh mnenj imama Ahmeda, in sicer da se osebi ni potrebno vzdržati do konca dneva.

ALI MORAŠ TA DAN NADOKNADITI?

PRVO MNENJE

To je mnenje hanabila, Eš-Šafi'ija, in to je izbral tudi avtor te knjige.

To je mnenje velike večine uleme. Pravijo, da je treba ta dan nadoknaditi po ramadanu, čeprav se se človek vzdržal v preostanku dneva. Zakaj mora nadoknaditi dan? Enostavno rečeno, to je dan ramadana in oseba se v resnici ni postila od zore, niti ni imela nijjeta pred zoro.

DRUGO MNENJE

Mnenje je od Ibn Tejmijje, Malikija in majhne skupine uleme. To je mnenje manjšine. Tistemu, ki se vzdrži preostanek dneva in ni vedel, da je ramadan, tega dneva ni potrebno nadoknaditi.

Dokazujejo s kijasom. Ta scenarij so primerjali s tem, da je nekdo zmotno mislil, da je v času magriba sonce že zašlo, čeprav v resnici še ni zašlo.

TRETJE MNENJE

Ni se jim potrebno vdržati niti nadoknaditi.

Pravilno mnenje je med prvim in drugim mnenjem, vendar je bolj varno nadoknaditi ta dan.

ŽENSKA, KI POSTANE ČISTA, ALI POTNIK, KI SE VRNE DOMOV

Avtor nadaljuje:

وَكَذَا حَائِضُ وَنُفَسَاءُ طَهَرَنَا ، وَمُسَافِرُ قَدِمَ مُفْطِراً

In enako je (za žensko) v hajzu in nifasu, ko postane čista, in za popotnika, ki se je vrnil neposteč

Če ženska v menstrualnem ciklu v teku dneva postane čista, se mora vzdržati do konca dneva, tj. preostanek dneva se mora postiti. Če ženska s poporodno krvavitvijo v teku dneva postane čista, se mora vzdržati preostanek dneva. Če se je popotnik odločil prekiniti post, ker je bil na poti oproščen obveznosti posta, in se je vrnil domov pred sončnim zahodom, se mora vzdržati do konca dneva.

ZAKAJ JE AVTOR REKEL: IN ENAKO JE (وَكَذَا)?

Teh treh kategorij – menstruacija, poporodna krvavitev in potnik – avtor ni vključil v prvotno izjavo, temveč jih je ločil od prvotne izjave.

Zakaj jih ni vključil? Odgovor na to je, da v teh treh primerih obstajajo velika razhajanja.

Oseba, ki je tekom dneva izvedela, da je ramadan, se mora vzdržati in se preostanek dneva postiti, to je blizu idžma'. Toda ženska v menstrualnem ciklusu, ki postane čista v teku dneva, ali ženska s poporodno krvavitvijo, ki postane čista v teku dneva, ali potnik, ki se vrne domov v teku dneva – glede tega vprašanja obstajajo zelo velika nesoglasja za razliko od prve stvari, pri kateri so nesoglasja malenkostna.

Ženska v menstrualnem ciklusu ali poporodni krvavitvi opoldne postane čista. Končala je, krvavitve je konec, zato se stušira in postane čista. Nadoknaditi mora ta dan in vse dneve, ki jih je zamudila, ko je bila v dnevih menstrualnega ciklusa ali poporodne krvavitve. Ni razhajanja, da mora nadomestiti zamujene dni.

ALI SE MORAJO VZDRŽATI PREOSTEK DNEVA?

PRVO MNENJE

To je mnenje Ebu Hanife in eno od dveh mnenj imama Ahmeda, ki ga je izbral avtor te knjige, in tudi mnenje malikijskega mezheba: ko ženska z menstruacijskim ciklusom ali v poporodni krvavitvi postane čista, se mora postiti preostanek tega dne, saj ni opravila celotnega vadžiba, tj. postiti se ves dan. Lahko opravi delni vadžib tako, da se preostanek posti, prvi del pa delno nadoknati.

DRUGO MNENJE

Drugo mnenje je eno od dveh mnenj Malika in eno od dveh mnenj Ahmeda, in tudi mnenje Eš-Šafi'ija: ženski se ni potrebno postiti ali vzdržati do konca tega dne, ko postane čista, dokler tega ne počne v javnosti.

Ta dan morajo nadoknaditi v skladu z idžma'. Tako ulema tega mnenja pravi, da ni nobene koristi od posta preostanek dneva. To je pravilno mnenje.

ČE SE NEKDO NE POSTI ZARADI STAROSTI ALI NEOZDRAVLJIVE BOLEZNI

Izjava avtorja:

وَمَنْ أَفْطَرَ لِكِبَرٍ، أَوْ مَرَضِ لَا يُرْجَى بُرْؤُهُ: أَطْعَمَ لِكُلِّ يَوْمٍ مِسْكِيناً

In kdor se ne posti zaradi starosti ali neozdravljive bolezni: za vsak dan nahrani siromaka.

Nekdo je prestar in prešibek za post; tega se ne da izboljšati, preobrniti, ljudje se ne vračajo v mladost. Ali pa nekdo, ki ima neozdravljivo bolezen. Takšnim se ni potrebno postiti. Vendar je dejstvo, da posta ne more nadoknaditi, zato mora za vsak dan nahraniti siromaka.

ALI MORA NAHRATI SIROMAKA ZA VSAK ZAMUJENI DAN?

PRVO MNENJE

Prvo mnenje je mnenje Ahmeda, Ebu Hanife, Eš-Šafi'ija po enem od dveh mnenj. Rekli so, da ostareli, ki so zaradi starosti prešibki za post, ali ljudje z neozdravljivo boleznijo, ne izvajajo posta, a morajo za vsak zamujen dan nahraniti siromaka.

In za tiste, ki jim je težko (postiti se), je odkupnina nahraniti revno osebo. (sura El-Beqara:184)

Ibn Abbas je rekel, da ta ajet ni derogiran, ampak je namenjen ostarelemu, ki nima moči za post – namesto posta naj vsak dan nahrani enega siromaka.

Spomnite se, ko smo govorili, da je bila prva stopnja obveznega posta dan ašure, nato pa je bila obveznost odpravljena. Druga stopnja posta je bil ramadanski post ob izbiri: ali se postite ali nahranite revno osebo z obrokom hrane za zamujen dan. Nato je bila izbira derogirana s predpisom, da se morajo postiti vsi. To je zadnja faza.

Ibn Abbas je pojasnil, da del ajeta, ki govori o postu v tej zgodnji fazi, ni popolnoma derogiran. Rekel je, da še vedno velja za ljudi, ki so prestari za post, zato je nadomestilo nahraniti siromaka, enkrat na dan za vsak dan zamujenega posta.

DRUGO MNENJE

Drugo mnenje o tem je mnenje Malika in drugo od dveh mnenj Eš-Šafi'ija, da jim zamujenega dela posta ni potrebno nadomestiti z nahranitvijo siromaka. Če človek zboli sredi ramadana, petnajsti, šestnajsti dan ramadana, in njegova bolezen traja še petnajst dni po ramadanu, potem pa umre – pravijo, da se vsi strinjamo, da v takšnem primeru ni potrebno nahraniti revnega človeka za vsak dan, niti tega ni potrebno početi njegovi družini po njegovi smrti. Zato ga ne obvezujemo, naj vsak dan nahrani siromaka.

Prvo mnenje je veliko močnejše in pravilno, ker je razumevanje več kot enega ashaba. Argument in način, na katerega je Ibn Abbaas pojasnil to zapoved, je zelo močan in zelo globok. Pravilno stališče je, da morajo za vsak zamujen dan nahraniti siromaka.

KAKO NAHRANIMO?

Hanabila so mnenja, da morate hrano revnim podariti. Torej ne moreš jih povabiti k sebi na večerjo, pojedo, ti pa rečeš, nahranil sem siromake. Morate jim podarti lastništvo nad hrano. Ta argument je šibak, saj Darekutni beleži predajo, da je Enesu v starosti post postal pretežak, zato je nahranil trideset ljudi. Vse jih je povabil v svojo hišo in jih nahranil.

KOLIČINA

Avtor o tem ni povedal ničesar, morda zato, ker je to besedilo le metn, torej kratko in jedrnato delo.

Če daš pšenico, daš mudd, ki je ena četrtina sa'a. Če se odločite, da boste dali nekaj drugega kot pšenico, daste še enkrat več, tj. obe roki skupaj, kar je polovica sa'a. Polovica sa'a je dva mudd (obe roki skupaj), ker smo rekli, da je sa'a sestavljen iz štirih mudd.

sa'a = 4 x mudd

obe roki skupaj = 2 x mudd = ½ sa'a

ALI LAHKO NADOMESTIMO POST ŽIVEMU ČLOVEKU?

Nekdo je neozdravljivo bolan ali prestar za post. Sin ali hči gre k mami ali očetu, ali študent k šejhu ali se musliman prostovoljno tako odloči za brata, in reče: Veš, zamudil si petnajst dni ramadana ali zamudil ves mesec ramadana, zato se bom postil zate.

O tem obstajata dve mnenji.

PRVO MNENJE

Prvo je šibkejše od obeh mnenj Ibn Tejmijje: lahko nadomestiš post druge osebe, to pa je primerjal s plačilom dolga druge osebe. V bistvu je rekel, da na enak način kot lahko odplačaš dolg druge osebe, se lahko za to osebo tudi postiš. To mnenje ni pravilno.

DRUGO MNENJE

Drugo mnenje je mnenje velike večine uleme in to je pravilno mnenje. Pravijo, da je post fizično dejanje čaščenja, pri katerem islam ne dopušča delegiranja na druge osebe. Nevevi Zekarijja El-Ensari je posredoval idžma', da ni mogoče nadomestiti posta živega človeka.

Tirmizi je rekel, da lahko opravite le sadako, hadž, umro, molitev v imenu druge osebe, lahko nekoga pooblastite, da to stori v vašem imenu, seveda z določenimi omejitvami in pravili. To je pravilno. Opomba: če bi kdo prebral to Tirmizijevo mnenje, bi lahko sklepal, da je Tirmizi rekel, da lahko opraviš molitev v imenu druge osebe. Rekel je molitev, vendar ni mislil na samostojno molitev, temveč na molitev, ki je del umre ali hadža.