Preskoči na glavno vsebino

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (5. del)

Izjava avtorja:

وَيُصَامُ بِرُؤْيَةِ عَدْلٍ - وَلَوْ أُنْثَى

In posti se, ko ga vidi pravična oseba – četudi je ženska.

Rekel je, da se ramadan začne, ko pravična, zaupanja vredna oseba vidi hilal.

Beseda adlin v arabščini pomeni pravičen, zaupanja vreden, zanesljiv.

ČE V SKUPINI LJUDI SAMO ENA OSEBA VIDI HILAL

Skupina ljudi odide na obrobje mesta, da bi poskušali videti hilal. Eden ga je videl, drugi pa ne. Ali sprejmemo videnje ene osebe, čeprav je bila v skupini, ki hilala ni videla?

PRVO MNENJE

Glede na hanbelijski mezheb in mnenje večine učenjakov zadostuje videnje ene osebe, čeprav ostali niso videli hilala. Tisti, ki ga niso videli, ne izključujejo videnja te osebe, zgodilo se je namreč le to, da hilala niso videli oni. Če so ga spregledali, to ne izključuje, da je bil hilal viden. Če je oseba zaupanja vredna in je videla hilal, se ji v tej zadevi verjame na besedo, saj izpolnjuje pogoj: oseba je zaupanja vredna in pravična. Ko takšna oseba potrdi videnje, dobi prednost pred tistimi, ki hilala niso videli.

DRUGO MNENJE

To je šibkejše mnenje: če je nekdo v skupini in edini med njimi vidi hilal, se njegovega pričanja ne sprejme, ker je malo verjetno, da ga je videl edini v skupini, ostali pa spregledali.

KAJ POMENI MUKELLEF?

مُكَلَّف 

Šejh je dodal pogoj, da mora biti oseba mukellef, čeprav avtor tega pogoja v izjavi ne navede. Kakorkoli, pogoj je pravilen. Mukellef je oseba, ki je dolžna izpolnjevati islamske zapovedi. V fiqhskih definicijah mukellef poseduje dve lastnosti: mora biti razumen oz. prišteven in mora biti v puberteti ali starejši.

KAJ POMENI ADL?

JEZIKOVNI POMEN

Beseda adl v arabščini pomeni nekaj ravnega, kar je nasprotje nečemu ukrivljenemu. Oseba se tako imenuje, ker ima ravno, neizkrivljeno ali nedeviantno življenje.

ŠERIATSKI POMEN

Beseda ima pomen pravičnoega, zaupanja vrednega, zanesljivega.

Obstajajo številne definicije. Večinski del uleme sprejema splošno definicijo: to je nekdo, ki izvaja islamske zapovedi, se vzdržuje velikih grehov in ne vztraja v manjših grehih.

Imam Ahmed je imel višji standard. Ni sprejemal pričanja osebe, ki je bila znana po tem, da ne opravlja vitr molitve. Zavrnil je pričanje osebe, če je le-ta opustila kakšno pomembno dejanje čaščenja. Čaščenje, kot je vitr molitev, ni obvezna, vendar je imam Ahmed ljudi držal na višjih standardih.

Ulema hanbelijskega mezheba je pojasnila, da je imel imam Ahmed višji standard le v finančnih zadevah. Zavračal je pričanje v finančnih zadevah, če oseba ni opravljala vitr molitve, in sicer iz razloga, ker finance zahtevajo večjo samokontrolo. Pri poslovanju in trgovini obstaja večja verjetnost, da človek laže ali goljufa zaradi želje po materialni dobiti. Obstaja torej povečano tveganje za nepoštenost.

PRIČANJE ALKOHOLIKA ALI PODOBNEGA GREŠNIKA

Ali upoštevamo njegovo pričanje? Če se je pokesal in upošteval vsa pravila kesanja, potem sprejemamo njegovo pričanje. Kajti če zavrnemo pričanje nekdanjih velikih grešnikov, ki so se pokesali, potem skoraj ne bi bilo verodostojnega človeka. Ko se pokesa, zopet postane zaupanja vreden in zanesljiv. Seveda pod pogojem, da izpolni in izvrši zahteve povezane s tevbo (kesanjem).

ALI MORA IMETI DOBER VID?

Ulema je dejala, da je eden od pogojev dober vid. Nekateri so celo kritizirali avtorja te knjige, češ da bi moral poleg lastnosti adl dodati tudi dober vid, saj je le-ta pogoj nujno potreben za specifično nalogo, o kateri priča.

Drugi del uleme je branil avtorja: ko je oseba verodostojna in zaupanja vredna, to vključuje tudi dober vid. Ker je zaupanja vreden, ne bo pričal o tem, česar ni videl. Zato naj bi bil pogoj dobrega vida vključen pod pogojem adl.

Protiargument prvih učenjakov je bil: čeprav je zaupanja vreden, lahko zaradi slabega vida podvomi v svoje videnje, ali se zaradi slabega vida nenamerno zmoti in iskreno misli, da je videl nekaj, česar v resnici sploh ni bilo – in to ni na nikršen način povezano s tem, da je zaupanja vreden. Iz tega razloga je dober vid dodaten pogoj, ki bi ga avtor moral omeniti.

KOLIKO PRIČ JE POTREBNIH?

PRVO MNENJE

Po mnenju avtorja in hanbelijskega mezheba, ter tudi po mnenju imama Ahmeda in po izbranih mnenjih imama Eš-Šafi'ija, Tirmizija, Nevevija, Omarja, Alija, Ibn Omarja, Ibnul-Mubaraka in mnogih drugih, je potrebna ena oseba. Njihov dokaz je hadis v Sunenu Ebu Davuda, za verodostojnega pa so ga ocenili Ibn Hibban, Hakim, Ibn Hazm.

Ibn Omar je rekel: ''Ljudje so opazovali hilal, pa sem ga videl jaz in o tem obvestil Allahovega Poslanca , ki je nato začel s postom in ljudem ukazal, naj se postijo.''

Ta hadis je dokaz, da ena oseba zadostuje za začetek ramadana. Allahov Poslanec je sprejel pričanje Ibn Omarja in na podlagi tega razglasil začetek ramadana. To je prvo in pravilno mnenje.

DRUGO MNENJE

Drugo mnenje je od Uqme, Malika, El-Evza'ija, El-Lejsa in nekaterih drugih učenjakov: za začetek ramadana sta potrebni dve priči. Njihov dokaz je hadis Allahovega Poslanca , ki ga je zabeležil imam Ahmed: ''Če pričata dve priči, začnite s postom ali prekinite.''

Bodite pozorni: če imamo dve priči, ni rekel, da potrebujemo dve priči. Ni rekel, da moramo imeti dve priči, temveč: ''Če pričata dve priči ...'' Seveda lahko sklepate, da je ciljal na dve obvezni priči, vendar v hadisu to ni izrecno navedeno. Splošen pomen hadisa je: če se zgodi, da imamo dve priči, potem se postimo, vendar to ne pomeni, da moramo zavrniti, če imamo le eno pričo.

Hadis od Ibn Omarja jasno potrjuje pričanje ene osebe.

V takem scenariju je pravilo v usulu naslednje: če obstaja specifičen hadis in je to hadis prve skupine, v katerem je Allahov Poslanec sprejel pričanje ene osebe, istočasno pa obstaja tudi splošen ali generalen hadis in to je hadis druge skupine – če obstaja konflikt med specifičnim in splošnim hadisom, potem ju združimo. Če združevanje ni mogoče, upoštevamo dodatne dejavnike. Kot smo videli je ta dva hadisa povsem enostavno združiti.

TRETJE MNENJE

Ebu Hanifa je rekel, da v stituaciji oblačnosti sledimo temu, kar so rekli hanabila: zadostuje ena priča. Če je nebo jasno, potrebujemo več kot eno pričo. Zakaj? Če je oblačno, potem je povsem razumljivo, da hilala ne bo videlo mnogo ljudi, zato zadostuje ena priča. Če je nebo jasno, ga bodo morali videti mnogi, kar zahteva večje število prič.

Povedati hoče, da si je težko predstavljati, da na jasnem nebu le ena oseba vidi hilal, zato potrebujemo več kot eno osebo, medtem ko na oblačen dan sprejmemo tudi eno osebo, saj je težje videti hilal, zato ga bo veliko število ljudi spregledalo.

ALI LAHKO PRIČA TUDI ŽENSKA?

Avtor pravi, da se pričanje ženske sprejema.

Obstaja nesoglasje, ali obveščanje o videnju hilala sodi v šehada ali iqrar? Iqrar pomeni sporočanje ali prenos informacije, ki ni na ravni šehada. Na primer, ko ženska prenese hadis, se to imenuje sporočanje, pripovedovanje, prenos informacij, potrjevanje. Imamo veliko število žensk v verigah prenašalcev hadisov. Nikoli ni nihče rekel, da veriga prenašalcev hadisa zahteva dve ženski.

Ali je pričanje o videnju hilala iqrar? Če je tako, potem lahko priča tudi ena ženska in ne potrebuje druge ženske poleg nje. Če pa se pričanje o videnju hilala šteje za šehada, potem se ne sprejme od ene same ženske.

Ibn Hazm, Ahmed in Eš-Šafi'i so menili, da je pričanje o videnju hilala iqrar, sporočanje, prenos informacij, potrjevanje, tako da sta ženska in moški v tej zadevi enaka.

DEČEK PRED DOBO PUBERTETE

Velika večina uleme ne sprejema pričanja o videnju hilala od mladoletnih oseb.

PRIČANJE O KONCU RAMADANA

Za konec ramadana moramo imeti dve priči. Tirmizi je dejal, da ni nesoglasja glede obveznosti dveh prič za konec meseca ramadana in za konec vsakega drugega meseca, izjema je le za začetek ramadana.

Izjava avtorja:

فَإِذَا صَامُوا بِشَهَادَةِ وَاحِدٍ ثَلَاثِينَ يَوْماً فَلَمْ يُرَ الهِلَالُ، أَوْ صَامُوا لِأَجْلِ غَيْمٍ : لَمْ يُفْطِرُوا

Če so se po pričanju ene osebe postili trideset dni, hilal pa ni bil viden, ali so se postili zaradi oblačnosti: ne prekinejo (posta).

DOLOČANJE KONCA RAMADANA

PRVA SITUACIJA

Ramadanski post začnemo na podlagi videnja hilala, potem pa ob koncu ramadana v tridesetem dnevu ramadana ne vidimo hilala.

DRUGA SITUACIJA

Ramadanski post začnemo na dan dvoma. To je po napačnem mnenju v eni od predhodnih avtorjevih izjav: če je oblačno, potem s postom začnemo naslednji dan. To je situacija, s katero se sploh ne bomo ukvarjali. Zakaj? Ker ne bi smeli začeti ramadana na dan dvoma.

PRVO MNENJE

Če na začetku ramadana le ena oseba priča in potrdi videnje hilala, potem se postimo enaintrideseti dan ramadana, tj. nadaljujmo s postom in se postimo enaintrideset dni.

Pravijo, da za zaključek ramadana potrebujemo dve priči. Iz tega sledi: če se ramadan konča na trideseti dan, bo o tem pričala samo ena oseba – tista z začetka ramadana, ki je bila priča za začetek ramadana. Vendar za konec ramadana potrebujemo dve priči, ki pa jih nimamo, zato bomo nadaljevali in se postili enaintrideset dni. V bistvu so konec ramadana vezali za videnje hilala na začetku ramadana.

To je eno od mnenj v hanbelijskem mezhebu.

DRUGO MNENJE

Drugo mnenje v hanbelijskem mezhebu je mnenje imama Ahmeda in je pravilno. To je tudi mnenje Eš-Šafi'ija in Ebu Hanife. Če ramadan doseže trideset dni in nimamo dveh prič, potem dopolnimo trideset dni, naslednji dan je eid.

NEKDO VIDI HILAL ZA ZAČETEK RAMADANA, MEDTEM KO JE SAM

Avtor nadaljuje:

وَمَنْ رَأَى وَحْدَهُ هِلَالَ رَمَضَانَ وَرُدَّ قَوْلُهُ ، أَوْ رَأَى هِلَالَ شَوَّالٍ : صَامَ

Kdor vidi hilal ramadana, a je njegova izjava zavrnjena, ali vidi hilal ševvala: naj se posti.

Nekdo vidi hilal, vendar je nekje na svetu, kjer je povsem sam. Ko vidi hilal, se mora začeti postiti, saj je za začetek ramadana potrebna samo ena priča.

Če nekdo vidi hilal, odide h kalifu, emirju, kadiji, šejhu, ki pa njegovo pričanje zavrnejo. Čeprav ga zavrnejo, se mora začeti postiti. Zanj se je ramadan začel.

NEKDO VIDE HILAL ZA KONEC RAMADANA, MEDTEM KO JE SAM

Nadaljuje s postom, saj sta za konec ramadana potrebni dve priči.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...