Avtor nadaljuje:
وَمَنْ نَوَى الصَّوْمَ ثُمَّ جُنَّ ، أَوْ أُغْمِيَ عَلَيْهِ جَمِيعَ النَّهَارِ وَلَمْ يُفِقْ جُزْءاً مِنْهُ : لَمْ يَصِحَ صَوْمُهُ
In kdor
se namerava postiti, a postane neprišteven ali omedli za celoten dan in v tem
delu (dneva) ne pride k zavesti: post ni veljaven.
To je
mezheb imama Ahmeda, Eš-Šafi'ija in Malika.
NEPRIŠTEVNOST
Če je nekdo neprišteven cel dan od zore
do magriba, njegov post ni sprejet. Post je neveljaven, ker oseba ne izpolnjuje
pogojev. Eden od pogojev je, da mora biti oseba prištevna. Torej, če ni prištevna,
ji post ni obvezen. Post osebe ni sprejet, niti ga ne potrebuje nadoknaditi. Oseba
je med tistimi, za katere hadis pravi: ''Pero je vzdignjeno od treh:
spečega, dokler se ne zbudi, in otroka, dokler ne postane polnoleten, in
neprištevnega, dokler se mu ne vrne razum.'' (zabeležil Ebu Davud)
SPANJE
Avtor
pravi:
لَا إِنْ نَامَ جَمِيعَ النَّهَارِ
Ne, če
prespi celoten dan.
Če zdrav
človek prespi cel dan, je njegov post veljaven.
OMEDLEVICA
Avtor nadaljuje:
وَيَلْزَمُ المُغْمَى عَلَيْهِ : القَضَاءُ فَقَطْ
In
obveznost nezavestnega: samo nadoknaditi.
Oseba
omedli. Pojedel je suhur in omedlel; njegov post ni sprejet in podoben
neprištevni osebi, saj njegov um ni prisoten. Za razliko od neprištevnega mora
post nadoknaditi in to je mnenje večine. Enako je z nekom v komi zaradi nesreče
ali bolezni.
Ebu
Hanifa je bil mnenja, če je oseba nezavestna cel dan, je njen post sprejet pod
pogojem, da je opravila nijet pred zoro, a že suhur je znak nijjeta. Zakaj?
Rekel je, ker post pomeni dvoje: namen in vzdržnost.
Učenjaki
so Ebu Hanifu odgovorili s hadisom-kudsij:
Allahov
Poslanec ﷺ je rekel: ''Vsako človekovo dejanje je večkratno nagrajeno:
vsako dobro delo se nagrajuje od desetkrat do sedemstokrat. Vzvišeni Allah je
rekel: 'Razen posta, on je Moj in Jaz za njega nagrajujem. Moj suženj zapušča
svoje strasti in hrano zaradi Mene!' Posteči ima dve radosti: prvo ko prekine
post, in drugo ko sreča svojega Gospodarja.'' (zabeležil Muslim)
Allah
torej pravi: ''Moj suženj zapušča svoje strasti in hrano zaradi Mene!'' Oseba
se vzdrži hrane in strasti zaradi Allaha. Ali to lahko stori nezavestna oseba? Ali
se je vzdržala? Kaj takšnega za nezavestnega človeka ne moremo reči, ker nima
volje – za abstinenco potrebuješ voljo in izbiro. Tako nam ostane le nijjet, ki
pa sam po sebi ne zadostuje za veljaven post.
POVZETEK
- če se je imel človek namen postiti in in postane neprišteven med zoro in magribom, potem je njegov post neveljaven; ni mu ga ni potrebno nadoknaditi.
- če je nekdo nezavesten med zoro in magribom, nekateri pravijo, da je kot speča oseba, nekateri pa pravijo, da je kot neprištevna oseba. Zdi se bližje neprištevnemu. To bi pomenilo, da mu ni potrebno nadoknaditi.
- če je oseba ponoči opravila nijjet in spala od zore do magriba; post je sprejet.
NIJJET
Avtor pravi:
وَيَجِبُ تَعْيِينُ النِّيَّةِ مِنَ اللَّيْلِ لِصَوْمِ كُلِّ يَوْمٍ وَاجِبِ، لَا نِيَّةُ الفَرِيضَةِ
Obveznost
je imeti nijjet v noči pred dnevom obveznega posta, brez (specifikacije)
obveznosti v nijjetu.
Namen (nijjet) je vadžib in to je
idžma'. Mesto nijjeta je srce.
In ni jim bilo
ukazano, razen da častijo Allaha; Njemu iskreni, pravoverni v religiji. (sura El-Bejjine:5)
Dejanja se
vrednotijo glede na namero. (muttefekun alejhi)
Morate
imeti čvrst namen, da se boste naslednji dan postili. To je mnenje velike
večine učenjakov, med njimi Malika, Eš-Šafi'ija in Ibn Tejmijja.
Noč
pomeni med magribom in zoro, od trenutka po magribu do trenutka pred zoro. Če
nekdo ne načrtuje svojega nijjeta vnaprej v katerem koli delu noči, ne bo imel
sprejetega posta. Eš-Šafi'i, Malik in Ahmed so rekli, kdor ponoči nima nijjeta,
njegov post ni veljaven. To je pravilno mnenje.
NIJJET
ZA VSAK DAN POSEBEJ ALI NIJJET ZA CELOTEN RAMADAN?
PRVO
MNENJE
Avtor
meni, da moraš imeti nijjet za vsak dan. To je v skladu s splošnim mnenjem
imama Ahmeda in to je mezheb hanabila.
DRUGO
MNENJE
Drugi
del uleme pravi, če si ibadeti sledijo eden za drugim kot ramadan, noč za
nočjo, dan za dnem, potem zadostuje en nijjet, dokler se veriga dogodkov ne
prekine. Če ga prekinete, na primer zaradi potovanja, ali zbolite ali ima
ženska svoj menstrualni ciklus, morate po vrnitvi k postu v ramadanu obnoviti
nijjet.
Bolj
pravilno je mnenje, da je za ves mesec potreben samo en nijjet.
Zakaj avtor na koncu izjave pravi, brez
(specifikacije) obveznosti v nijjetu (لَا نِيَّةُ الفَرِيضَةِ)? To pomeni, da vam ni potrebno
imeti posebnega nijjeta, da je ta post vadžib. Če nekdo reče, da se bo postil v
ramadanu, to že samo po sebi pomeni, da je vadžib.
Avtor
pravi:
وَيَصِحُ النَّفْلُ بِنِيَّةٍ مِنَ النَّهَارِ - قَبْلَ الزَّوَالِ، وَبَعْدَهُ
A
prostovoljne (vrste posta) veljajo z nijjetom tekom dneva dan – pred poldnevom
ali po njem.
Od Aiše
se pripoveduje, da je rekla: ''Nekega dne je prišel Allahov Poslanec ﷺ in vprašal: 'Aiša, imaš kaj (za jesti)?' pa se odgovorila:
'Allahov poslanec ﷺ, nimamo ničesar.' Nato je Allahov Poslanec ﷺ rekel: 'Potemtakem se bom postil.' '' (zabeležil Muslim)
Postiti
se je torej začel tekom dneva.
PRVO
MNENJE
To je
mnenje imama Ahmeda, Eš-Šafi'ija in Ebu Hanife, če na začetku dneva ne storite
ničesar, s čimer bi prekinili post, lahko spremenite svoj nijjet in se začnete
postite.
DRUGO MNENJE
Malik je
rekel, da moraš imeti nijjet večer prej kot pri obveznem postu. Rekel je, da je
dokaz za to hadis: ''Kdor nima nijjeta pred zoro, zanj ni posta.'' (zabeležil
Ebu Davud, Tirmizi in Nesai; sahih)
Dokaza torej
združimo: hadis, ki ga je uporabil Malik, jasno govori o obveznem postu, Aišin
hadis pa o neobveznem postu.
TRETJE
MNENJE
Pravijo, da je Allahov Poslanec
ﷺ v Aišinem hadisu to rekel v jezikovnem smislu, v prenesenem pomenu,
ne v smislu ibadeta. To bi pomenilo, da ni imela hrane, zato je rekel, da se bo
postil od hrane.
Odgovor
na to je, ko Allahov Poslanec ﷺ nekaj reče, se govor vzame v šeriatski
definiciji in ne v jezikoslovnem pomenu.
KOLIKŠNO
NAGRADO IMA ZA POST?
O tem
obstajata dve mnenji.
Nekateri
pravijo, da dobi nagrado za celoten dan – sklepajo, da je post ibadet celotnega
dne, in je kot takšen nedeljiv, nemogoče ga je razčleniti na več posameznih
delov, zato oseba dobi nagrado za celoten dan.
Druga
skupina pravi, da dobi nagrado samo od točke, ko je imel nijjet, do sončnega
zahoda. To je verjetno bolj pravilno od obeh mnenj.
PRED
POLDNEM ALI PO NJEM
Če
podrobno pogledate knjige o fiqhu, obstaja mnenje, ki pravi: če je pred
poldnevom, lahko začnete s postom in spremenite svoj nijjet, po poldnevu pa
tega ne morete. argumentirajo, da je po poldnevu večji del dneva minil brez nijjeta
za post. Zavedati se morate, da je v fiqhu veliko stvari, za katere nimajo
dokazov, zato se zatekajo k sklepanju.
Avtor je
imel prav, ni važno ali je pred poldnevom ali po njem, ker pravzaprav ni
nobenih dokazov, ki bi razlikovali med spremembo nijjeta pred poldnevom ali kasneje.
Avtor
pravi naslednje:
وَلَوْ نَوَى إِنْ كَانَ غَداً مِنْ رَمَضَانَ فَهُوَ فَرْضِي : لَمْ يُجْزِئُهُ
Če bi
imel nijjet (z besedami), če je jutri ramadan, mi je obvezen (post): to ne
zadostuje.
Če ima
nekdo namen: ''Če se jutri začne ramadan, potem se bom postil.'' Na primer zgodaj
je zaspal, ker je moral iz katerega koli že razloga zgodaj vstati. Preden je
zaspal, je bil njegov nijjet, če je jutri ramadan, se bom postil, če pa jutri
ni ramadan, se ne bom postil.
Avtor
pravi, da ni post ni sprejet zaradi nezanesljivosti njegovega nijjeta. Oseba je
neodločna, nijjet pa mora biti trden, čvrst in odločen.
Po
drugem mnenju imama Ahmeda in to je izbral tudi Ibn Tejmijje: post je sprejet,
ker ta oseba pravzaprav ni neodločna. Ibn Tejmijje je rekel, da se oseba ne
obotavlja pri izvršitvi posta, ne okleva glede svojega posta, temveč okleva le
glede začetka ramadana.
Post je
neveljaven, če oseba ve, da je naslednji dan ramadan in okleva, češ: Mogoče se
bom jutri postil, mogoče se ne bom. Ibn Tejmijje pravi, če nekdo okleva glede
začetka ramadana, vendar ima čvrst nijjet, da se bo postil, če bo naslednji dan
ramadan, potem je njegov post sprejet. To je verjetno bližje resnici.
Avtor
pravi:
وَمَنْ نَوَى الإِفْطَارَ : أَفْطَرَ
In kdor ima
nijjet za prekinitev (posta): prekinil ga je.
Kdor se
v srcu nameni, da bo prekinil post, ga je s tem prekinil, tj. postalo je, kot
se ne bi postil.
Dejanja se
vrednotijo glede na namero. (muttefekun alejhi)
Vidite,
kako pomemben je namen.
Če se kasnje
odloči obnoviti nijjet, ga lahko obnovi, če ni jedel ali pil, in če to ni
vadžib post v ramadau, kajti v ramadanu je potrebno imeti nijjet večer prej ali
ponoči. Če torej prekine nijjet, se mora vzdržati preostanek dneva in
nadoknaditi ta dan.
Izven ramadana
v prostovoljnem postu lahko obnovi svoj nijjet in se posti preostanek dneva.
Toda na kateri točki se začne šteti nagrada? Pravilno mnenje je, da se nagrada
začne od točke, kjer je zadnjič obnovil svoj nijjet. Dejanja so odvisna od
namere in njegovo dejanje se začne od trenutka, ko se začne njegova namera.
Komentarji
Objavite komentar