Musliman je oseba, ki se preda Allahu, Enemu Bogu, Stvarniku – s tem potrjuje, da je Allah njegov edini Rabb, Gospodar, katerega časti in se Mu pokorava. Hkrati potrjuje, da je islam v sedanji obliki poslednje Božje sporočilo človeštvu. Istočasno potrjuje, da je Muhammed ﷺ pečat poslancev, zadnji poslanec v vrsti številnih poslancev poslanih človeštvu, ter najboljši vzor za vsako osebo.
Če oseba potrdi vse to, potem mora
posledično in nedvomno potrditi tudi, da suverenost in nadvlada pripada
Gospodarju vesolja, kar pomeni popolno predanost Njegovemu zakonu, božanskemu
načinu življenja, ki ga je razodel v Svojih besedah, tj. Kur’an, in v izjavah
ter postopkih Njegovega poslanca ﷺ, tj. Sunnet. To so smernice, v katerih
najdemo vsa pravila in nasvete, kako ravnati v različnih življenjskih
situacijah – karkoli rečeš, narediš, razmišljaš – vse je določeno z božanskim
tekstom iz Kur’ana in Sunneta. Te smernice so za dobro in v korist človeku, da
ne skrene na stranpot.
Vendar na tem mestu pridemo do prelomne
točke, do nevarnega odseka na poti, saj vsi vemo, da z verskimi teksti mnogi
manipulirajo. Od kje črpamo razumevanje omenjenih verskih besedil? Seveda od
najboljših izmed najboljših. To bi bila najbolj logična odločitev. To so
družabniki Poslanca Muhammeda ﷺ, ki so jedli, hodili, se družili in
tudi trpeli z njim.
Zato je poudarek na: slediti Razodetju
glede na razumevanje ashabov, tj. družabnikov Poslanca Muhammeda ﷺ.
Nikoli ne sledimo mišljenja,
razumevanja, mnenja, razlage, pojasnila, koristi, strasti ali ''modrosti'',
katerim ljudje pogosto sledijo poleg Razodetja, saj bi to v bistvu nasprotovalo
samemu tewhidu (monoteizmu), popolni predanosti edinole Gospodarju
vesolja. Pravilna usmeritev ne pride od izjav, sličic in posnetkov na Facebooku,
Instagramu in Youtubu, ali od tega in onega učenjaka, pravilna usmeritev
prihaja iz Razodetja (wahi); preko zaupanja vrednega pooblaščenca,
angela Gabriela (Džibrila), ki je od Gospodarja prenesel sporočilo Poslancu
Muhammedu ﷺ. Če oseba to potrjuje, kje je potem mesto za mnenja in ''modrosti''
ljudi ter njihove strasti in koristi? Ko oseba to potrjuje, potem ji ne
preostane nič drugega kot popolna predanost Gospodarju vesolja.
Islam določa celotno življenje osebe:
kako prodajati, kako kupovati, kaj obleči, kaj pojesti, s kom se boriti, s kom
se veseliti, koga ljubiti, koga sovražiti, celo posameznikove strasti so v
skladu z Razodetjem.
Abdullah ibn Amr je prenesel, da je Allahov
poslanec ﷺ rekel: ''Ne veruje, čigar strasti niso v skladu s
tem, kar sem prinesel.'' (zabeležil Ibn Ebi Asim; En-Newewi je hadis ocenil
kot sahih/verodostojen)
S čim je prišel Allahov poslanec ﷺ? Z razodetjem
od Gospodarja vesolja!
O, vi, ki verujete! Ne postavljajte se
pred Allaha in Njegovega Poslanca in bojte se Allaha. Resnično Allah vse sliši,
vse ve. (Kur'an; 49:1)
Kaj to pomeni? Naj besede v Kur’anu
najprej pojasni Kur’an sam, nato naj jih pojasni Sunnet na besedah Allahovega
poslanca ﷺ. Temu se sledi, ne mnenju tega in onega učenjaka, niti lastnemu
mnenju v smislu: Menim, da bi bilo tako in tako najboljše.
V tem razumevanju ni nikakršnega
sledenja večini, v tem razumevanju ni nikakršnega koncepta, da oblast pripada
ljudstvu.
Oblast pripada edino Allahu. On je
ukazal, da ne častite nobenega drugega razen Njega. To je pravilna religija,
vendar večina ljudi tega ne ve. (Kur’an; 12:40)
Predajamo in pokoravamo se samo zakonom
in pravilom Gospodarja vesolja.
In če bi ubogal večino tistih, ki so na
Zemlji, bi te speljali z Allahove poti. Oni sledijo zgolj domnevam in si le
izmišljajo laži. (Kur’an; 6:116)
Zato nikakor ne smemo biti obsedeni z
mnenjem večine. Vse moramo postaviti na tehtnico Razodetja. Resnica ni, kar je
rekel Bin Baz, Usejmin, Ebu Muhammed El-Maqdisi ali katerikoli drug Ebu
Muhammed, resnica ni, kar je rekel Ibn Tejmijje, Ibn Qajjim ali Ibn Kesir,
razen če je mnenje dotičnih v skladu z Razodetjem po razumevanju ashabov.
Zato so vsi veliki klasični islamski učenjaki, imami ummeta, Ebu Hanifa,
Imam Eš-Šafi'i, Imam Malik, Ahmed ibn Hanbel, govorili, če njihove izjave
nasprotujejo izjavam ashabov, naj jih ljudje zapustijo in vzamejo izjave
ashabov.
In on (Poslanec Muhammed ﷺ) ne govori
po svojih strasteh. To ni nič drugega kot razodeto razodetje. (Kur'an; 53:3-4)
Ko spoznamo resnico, takrat vemo, kdo je
na resnici. Resnice nikoli ne definiramo glede na besede učenjakov. Ne moreš
reči, da suverenost in oblast pripada Gospodarju vesolja, nato pa slediš mnenju
in ''modrosti'' tega in onega človeka, ki govori v nasprotju z Razodetjem. In
to velja četudi besede izreče največji šejh, četudi jih izreče največji
učenjak, saj ne sledimo imenom in titulam, ampak sledimo Razodetju.
Resnica je v Razodetju.
In razodeli smo ti Knjigo, kot
pojasnitev za vsako stvar, pravo usmeritev, milost ter radostno vest za muslimin
(tj. osebe predane Bogu). (Kur'an; 16:89)
Zakaj bi po vsem tem slepo sledili temu
ali onemu učenjaku? Sledimo Razodetju in tako lahko vemo, kateri učenjak sledi
resnici, nato pa s pomočjo njega lahko še globlje spoznamo resnico. Če se v neki stvari
nekdo z nami ne strinja, naj prinese dokaz iz Kur'ana ali Sunneta glede na
razumevanje ashabov.
O, vi, ki verujete! Pokoravajte se
Allahu in pokoravajte se Poslancu ter vodjem izmed vas! Če pa se zaradi kakšne
zadeve sporečete, se glede nje vrnite Allahu (tj. Kur'anu) in Njegovemu
poslancu (tj. Sunnetu), če zares verujete v Allaha in v Zadnji dan. Tako
je bolje in posledice so lepše. (Kur'an; 4:59)
Ko rečemo selefu-salih – kar je
danes postal običajen termin, na katerega se sklicujejo mnogi – s tem ne
mislimo Ibn Tejmije, Ibn Qajjima ali Muhammeda ibn Abdul-Wehhaba, čeprav so
bili vsi našteti in tudi mnogi drugi, veliki učenjaki, vendar kljub temu niso selef,
temveč khalef.
Selefu-salih so v prvi vrsti
družabniki Poslanca Muhammeda ﷺ. Kdor upošteva tudi drugo in tretjo
generacijo, tabi’ine in tabi-tabi’ine, se je odločil povsem
pravilno, saj sta ti dve generaciji striktno sledili ashabom.
Komentarji
Objavite komentar