Zahodnjaki pogosto domnevajo, da njihova izkustva veljajo za vse na svetu. Povprečen Evropejec religijo smatra za nič drugega kot mehanizem za kontrolo množic, saj je bila njihova religija zgodovinsko gledana uporabljena na ta način. Religijo so izkoriščali za opravičevanje tiranije in krivice. Z religijo so množicam, kmetom, delavcem, revnim podložnikom ter hlapcem in deklam rekli: ''Živite življenje v trpljenju, pa boste sprejeti v nebesa.'' Njihova religija jih je učila, da se ne smejo upreti tiraniji in krivici. Trpljenje je bilo nekaj dobrega. Seveda je bilo na drugi strani zlo in slabo dejanje, če si se uprl krivici in tiraniji, če si se uprl fevdalnemu gospodu ali kralju, saj ti je bil posledično preprečen vstop v nebesa.
Zato je ta trditev za Evropo resnična:
vladajoči sloji v Evropi so religijo uporabljali kot mehanizem za nadzor nad
množicami; mentalno orodje za delegitimnost upora ali že samo preprosto kritiko
vladajočih slojev. Sedaj mislijo, ker so oni uporabljali religijo na ta način,
da so vse religije le mehanizem za nadzor. Vendar se ne bi mogli bolj motiti.
Ironija tega je – česar pogosto sploh ne
dojemajo – da so danes povsem isti, saj so tudi danes podvrženi človeško
narejenim zakonom enako kot v preteklosti. Cerkev ni predpisovala zakonov, ki
bi bili božanskega izvora, čeprav so včasih to trdili (včasih pa tudi ne). Cerkev
v samem bistvu ni imela nič manjše ali večje stopnje oblasti, kot jo ima danes
model sekularne države. Sedaj so oblast od cerkve predali državi in mislijo, da
so rešili problem nadzora nad množicami. Mislijo, da so se izognili pastem, če
so oblast od papeža prenesli na predsednika ali premiera. ''Cerkev je izkoriščala
religijo za nadzor nad množicami, zato bomo oblast predali predsedniku, da bo z
ustavo vršil nadzor nad nami.'' V čem je bistvena razlika? Sedaj mislijo, da jih
bo to rešilo pred trpljenjem iz preteklosti. Počnejo popolnoma isto kot prej,
le da je retorika drugačna. Bistvo je popolnoma isto.
Za muslimane je zelo pomembno, da iz analize o svetovnih dogodkih in stvarnosti sveta ne izključimo islamske usmeritve, ki jo najdemo v Kur’anu in Sunnetu, saj bi s tem zapustili enega od glavnih namenov razodetja, tj. pravilno razumevanje sveta in kako se obnašati v njem. Poleg tega bi iz analize odstranili razumevanje, koga kuffar poslušajo in komu sledijo. Če v širši sliki razumevanja sveta ne sledijo Allahovi usmeritvi, potem je povsem jasno, koga kuffar poslušajo in zakaj prinašajo takšne odločitve, kakršne prinašajo. Na tem mestu trditev ni obtožba ali obsojanje, temveč le opis situacije. Če ne slediš Allahovi usmeritvi, komu slediš? Vsi vemo, da obstajata le dve možnosti. Kuffar hitro podležejo tagutom in šejtanom (v džinnski ali človeški obliki), saj nimajo nikakršne obrambe proti njihovim weswesam.
Allah je zaščitnik tistih, ki verujejo,
vodi jih iz tema v svetlobo. Zaščitniki tistih, ki ne verujejo, pa so taguti;
vodijo jih iz svetlobe v teme. Takšni so pripadniki Ognja, v njem bodo večno. (Kur'an; 2:257)
Če muslimani tega ne razumemo, potem
nikakor ne bomo mogli razumeti, kakšne cilje in motive imajo. Pravzaprav so v
stanju zmedenosti, saj se z njimi neprestano manipulira na vseh ravneh.
In ko jim je rečeno: ''Ne širite zla po
Zemlji,'' pravijo: ''Mi le izboljšujemo.'' Vendar ne, oni zares širijo zlo, a
se tega ne zavedajo. (Kur'an; 2:11-12)
Običajno mislimo, da so te besede le
prevara, vendar je možno tudi, da se dejansko ne zavedajo svojega zla. Nekateri
kuffar dejansko mislijo, da prinašajo mir. Razmislite o načinu, kako šejtan
prepriča osebo, naj stori neko slabo dejanje? Če oseba nima objektivnega
standarda, se jo zlahka lahko prepriča, kaj je dobro in kaj je zlo. Brez
objektivne resnice oseba samo sebe zlahka lahko prepriča, da je dobra in
pravična. Zato menim, da mnogi, ki pravijo: ''Mi le izboljšujemo, želimo mir,
želimo svobodo in človekove pravice,'' resnično mislijo tako;
dejansko so prepričani v svojo dobroto, čeprav so v objektivni stvarnosti pravo
nasprotje dobrote. Njihov koncept dobrega je zaradi zablode in zmedenosti
popolnoma zgrešen.
Na drugi strani sledijo zablodo nekoga,
ki jih na koncu ne bo nagradil, temveč prav nasprotno.
In ko bo že vse odločeno, bo šejtan
rekel: ''Allah vam je zares dal resnično obljubo. Jaz sem vam dal obljubo,
vendar pa sem jo prelomil. Nad vami nisem imel nobene oblasti, vendar sem vas
pozival in ste se mi odzvali. Zato ne grajajte mene, marveč grajajte sami sebe.
Ne morem vas rešiti in tudi vi ne morete rešiti mene. Resnično se odrekam tega,
da ste me pred tem častili (poleg Allaha). Krivičneži pa bodo zares deležni
bolečih muk.'' (Kur’an; 14:22)
A kaj je glavni razlog za ta njihov
problem? Nimajo enega nespremenljivega standarda moralnosti. Kar jim šejtan
ali tagut reče, da je moralno danes, je lahko že jutri nemoralno, kot bi
vsak človek vsakodnevno dobil nov dopis, kaj pomeni dobrota in moralnost,
krepost in vrednota. Nekoč je bila najvišja vrednota pokornost papežu, danes je najvišja vrednota pokornost državnemu tagutu ali direktorju v podjetju. Nekoč
je bila vrednota delavnost za fevdalnega gospoda, danes pa je vrednota prostaštvo
oz. liberalizem. Iz dneva v dan in iz generacije v generacijo
spreminjajo svoje koncepte, a če pogledamo bistvo, so ves čas popolnoma
isti brez kakršnega koli napredka v človečnosti. Zato je nujno in ključnega pomena,
da muslimani na stvarnost gledamo objektivno in z naše točke gledišča, saj tako
zlahka opazimo, da se Evropejci nikoli niso spremenili. Počnejo iste stvari, le
zamenjali so opravičila, razloge in motive. V preteklosti so mislili, da so
dobri, ko so v imenu krščanstva pobili milijone ljudi po svetu, danes pa
mislijo, da so dobri, ko so v imenu demokracije pobili milijone ljudi po svetu.
Situacija je povsem ista, le termini so drugačni.
Še večja tragedija je, ker so na Zahodu
tudi same množice zmedene in podvržene trpljenju – ljudje so travmatizirani do
te mere, da si je ''stroka'' izmislila celo vrsto novih mentalnih in psihičnih
bolezni, saj jih ne zmore ustrezno kategorizirati – ljudje tega sploh ne
dojemajo in slepo sledijo tagutom, medtem ko se jim le-ti smejijo dobesedno v
obraz, na Sodnem dnevu pa se jih bodo popolnoma odrekli.
Na Dan, ko jih bomo vse skupaj zbrali, bomo rekli tistim, ki so pridruževali (Allahu družabnike): “Vi in vaši (tako imenovani Allahovi) družabniki ostanite na mestu!” Nato bomo ločili ene od drugih, njihovi družabniki pa bodo (iz strahu pred Allahom) rekli: “Vi nas niste častili.’’ (Kur’an; 10:28)
Komentarji
Objavite komentar