Ko rečeš, da je islam večvreden ali superioren, so užaljeni zlasti tisti zahodnjaki, ki ne zmorejo razumeti nobene besede, če ni uporabljena na način, kakor jo uporabljajo sami, saj si pod besedo večvrednost ali superiornost običajno predstavljajo sovraštvo in nestrpnost do ostalih na osnovi rasnih in narodnostnih predsodkih. Takšne ideologije promovirajo superiornost ali večvrednost ene skupine nad drugo skupino na osnovi nespremenljivih karakteristikah, kot so na primer rasa, etnična pripadnost ali narodnost.
Vendar je mentaliteta islamske superiornosti
fundamentalno drugačna, saj že po sami naravi vključuje in ne izključuje; korenine
ima v večvrednosti vrednot in moralnih načel, ne v površinskih in trivialnih
lastnostih. Mentaliteta islamske večvrednosti ni v ničemer podobna rasnemu ali
nacionalnemu suprematu, saj sta ti dve obliki strogo izključujoči: če nisi
rojen v točno določeno raso ali narod, si manjvreden ali inferioren. S tem med
Adamovimi otroki ustvarjajo nesmiselne prepreke, delitve in sovraštvo.
Prav nasprotno je islam univerzalna
religija. Ni pomembno kje si se rodil ali kakšna je barva tvoje kože. Islam
sprejema vse, ki so pripravljeni živeti po islamskih naukih. Allah pravi:
O, ljudje! Resnično Smo vas ustvarili iz
moškega in ženske ter vas naredili, da ste narodi in plemena, da bi se
spoznali. Pri Allahu je med vami najplemenitejši tisti, ki je najbolj
bogaboječ. Allah je zares Vseveden in Poznavalec vsega. (Kur'an; 49:13)
Preberite še enkrat: Pri Allahu je med
vami najplemenitejši tisti, ki je najbolj bogaboječ. Ne najbolj bogat, ne
najbolj svetle polti, ne rojen v neko znano družino, ne oseba s točno določenim
državljanstvom, temveč najbolj bogaboječ.
Mentaliteta islamske superiornosti
pomeni večvrednost moralnega obnašanja; gre za pravičnost, sočutje, dostojanstvo
človeka. Ne povzdiguje ljudi, ampak povzdiguje principe. Ljudje niso sami po
sebi večvredni, temveč je večvredno njihovo obnašanje v mejah islamskih naukov.
Te meje vodijo v pravičnejšo in bolj harmonično družbo. Če družba kot celota ne
razume, da je pravičnost superiorna krivici, sočutje superiorno neusmiljenosti, človeško dostojanstvo superiorno preziru človeškega
življenja, potem ta družba nikoli ne bo vzpostavila harmonije. Točno vemo, kako
je videti družba, ki ne verjame v superiornost morale nad nemoralo, saj takšna
t. i. civilizacija zadnjih dvesto do tristo let svetu prinaša le nered.
To moralno superiornost je poudaril tudi Poslanec Muhammed ﷺ na vsem dobro znani poslednji pridigi na Arafatu, ko je med drugim rekel: ''O, ljudje! Imate samo enega Gospodarja in enega prednika. Vsi ste od Adama, Adam pa je od zemlje. Najboljši pri Allahu je najbolj bogaboječ. Nikakršne prednosti nima Arabec pred nearabcem, razen v bogaboječnosti.''
Pojasnil je, da resnično merilo posameznikove vrednosti leži v karakterju in obnašanju, ne v rodovniku ali etnični pripadnosti. Mentaliteta islamske superiornosti prinaša univerzalno vabilo celotnemu človeštvu; ne gre za izključevanje ali marginalizacijo ostalih, saj vsem ponuja roko in človeštvo vabi k pridružitvi globalnemu ummetu, tj. skupnosti vernikov, ki živijo po etičnih in moralnih principih islama.
Globalna islamska skupnost je raznolika
kulturna tapiserija, ki vključuje ljudi vseh ras in narodov. Mentaliteta
islamske superiornosti je zavrnitev vseh izkrivljenih zahodnih ideologij
supremata, naj gre za beli supremat, ali supremat o večvrednosti
liberalnih vrednot, ki ni nič drugega kot verovanje v večvrednost nemorale nad
moralo oziroma verovanje v moralni relativizem. Seveda na Zahodu vse lepo
oblečejo v plašč sofisticiranosti, a budno oko zlahka opazi, da so temelji
zasnovani na barbarstvu in hedonizmu. Seveda se tega zavedajo tudi sami, zato
morajo te temelje neprestano prekrivati z lepo zvenečimi besedami, definicijami
in razlagami.
Zgodovina je jasna …
 |
| The Plumb-pudding in danger, 1805. Karikatura Jamesa Gillraya. Na nasprotnih straneh jedilne mize sedita britanski premier William Pitt in francoski cesar Napoleon, ki režeta kose od velikega sferičnega pudinga, ki predstavlja zemljevid sveta. |
Številne muslimanske regije so bile cvetoča središča znanja, kulture in blaginje. Naše družbe so bili primeri pravice in sočutja, nato pa je prišel kolonialen juriš zahodnih sil lačnih naravnih bogastev in dominacije. Napadli so naše regije, podredili naše ljudi in odstranili naše institucije; pokradli naše bogastvo, zasužnjili naše voditelje in vzpostavili svojo korupcijo. Postavili so umetne meje in vzpostavili ekonomske sisteme, ki so bili oblikovani za našo odvisnost od njih. Izčrpali so naše vire in nas kot pijone izkoristili za svoje geopolitične cilje. Sedaj si drznejo kazati na naše težave in trud, ter reči: Poglejte, islam ne deluje. Vendar se muslimani še predobro zavedamo, da revščina in problemi v naših regijah niso produkt islamskih vrednot, temveč neposredna posledica zahodnih vrednot in njihovega imperializma. Prav ta kaos, na katerega kažejo, priča o destruktivnosti njihovih lastnih vrednot.
Islam nas ni nikoli razočaral. Do te
točke nas je pripeljalo vmešavanje in dominacija Zahoda. Naše regije so opustošene
zaradi zahodnih vrednot kolonizacije, plenjenja, posiljevanja in zasužnjevanja,
ne zaradi islamskih vrednot. Zaradi islama se bomo kvečjemu postavili na noge:
prejeli smo udarec, vendar nismo nokavtirani. Islam je danes močnejši kot pred
petdesetimi leti in tudi v državah kolonizatorjev se širi hitreje kot
kadarkoli.
Muslimani! Naj vas nihče na Zahodu ne prepriča
v zlagane travme in domneven poraz. Če boš vztrajal, da so muslimanske regije
uničene, potem zmotno priznavaš, da je bil Zahod dovolj močan in nas je uničil,
kar je popolnoma nerealna ocena stvarnosti. Tega niso nikoli dosegli in tega ne
bodo dosegli nikoli. Muslimani smo opravljali molitev in se postili pred tisoč
leti, pred petsto leti, pred stoletjem, pred petdesetimi leti, v devetdesetih,
to počnemo sedaj in to bomo vedno počeli. Niti približno nas niso zlomili. Z
njihovimi vpadi se soočamo od Tebuka in Jermuka naprej, od križarskih pohodov
preko kolonizacije do globalizacije – vse, kar so uspeli storiti s svojimi
vojaškimi in korporativnimi armadami, je majhno umazano začasno preoblikovanje.
Vendar islam ni padel in mi nismo padli. Zanimivo, da tega ne more reči nobeno
drugo kolonizirano ljudstvo ali regija. Kolonizacija je vsa ostala ljudstva,
ali iztrebila ali nasilno asimilirala, ter spremenila njihove vrednote in
identiteto.
Islam celotno človeštvo uči, kaj je
pravičnost in dostojanstvo, promovira uravnotežen in etičen način življenja. Ko
smo lahko živeli po teh principih brez zunanjega vmešavanja, so naše družbe
cvetele. Ko so nam tuje sile poskušale vsiliti svoje vrednote, so ustvarile
pogoje za revščino in neslogo. Vendar naše vrednote ostajajo nedotaknjene, elhamdulillah,
sedaj pa korak za korakom čistimo nered, ki ga je povzročil Zahod, muslimanske
regije pa se postavljajo na noge.
Zahodnjaki radi govorijo o človekovih pravicah, medtem ko jim z dlani kaplja kri naših nedolžnih. Ko pravijo, poglejte revščino in probleme v muslimanskih državah, v tem ne vidim diskreditacije superiornih islamskih vrednot, temveč razkritje uničujočih posledic njihovih inferiornih vrednot in dejanj.
Komentarji
Objavite komentar