Poglejmo eno od številnih Allahovih obljub.
Muhammed ibn Ishak od Ez-Zuhrija in ostalih
prenaša: ‘’Ko je Kurejše zadela nesreča pri Bedru in ko so se vrnili v Meko,
vojska pa doživela takšen poraz, se je s svojo karavano vrnil tudi Ebu Sufjan z
ostalimi. Pričakali so jih Abdullah ibn Rebia, Ikrime ibn Ebu Džehl, Safwan ibn
Umejje in skupina Kurejšev, katerih starši, sinovi in bratje so padli pri
Bedru. Ebu Sufjanu ibn Harbu in ostalim trgovcem Kurejšev, ki so imeli v tej
karavani svoje blago, so govorili: ‘Kurejši! Muhammed (ﷺ) vas je pustil brez
naslednika in ubil vaše najboljše izbrance; s tem bogastvom in imetjem nam pomagajte
pri ponovni borbi proti Muhammedu (ﷺ). Morda se bomo lahko maščevali za to, kar
nas je doletelo.’ Tako so storili.’’
Ibn Ishak od Ibn Abbasa prenaša, da je bil ta dogodek povod za razodetje naslednjega verza. Ibn Kesir v svojem Tefsirju pravi, da ima verz splošen pomen, čeprav ima konkreten povod.
Allah muslimanom obljublja zmago in opozarja
kuffar, ki porabljajo svoja sredstva za odvračanje od islama, da jim bo
to prineslo le izgubo.
Resnično tisti,
ki ne verujejo, svoje imetje porabljajo za odvračanje od Allahove poti. Pogosto smo
začudeni, ko pogledamo, koliko denarja in sredstev porabljajo za boj proti
islamu. Včasih se pritožujemo in rečemo: ''Nadzorujejo medije, politike in
večino varnostnih sil na svetu, proti njim nimamo možnosti. Bolje je odnehati ali
vsaj popustiti.''
Porabljajo svoje bogastvo in žrtvujejo
svojo ekonomijo, da bi lahko bombardirali in okupirali ozemlja muslimanov. Vsi
vemo, da na ozemlja muslimanov pošiljajo tone vojaške opreme. Vendar se mnogi
ne zavedajo, da porabljajo tudi milijarde dolarjev in evrov za promocijo
zahodnega t. i. zmernega ‘’islama’’.
Če se želimo upreti zahodnemu
kolonializmu, zlasti psihološkemu kolonializmu, ne moremo spregledati
pomembnosti jezika, kajti kolonizatorji ne jemljejo le ozemlja in naravnih
bogastev, temveč zatirajo tudi kulturo in identiteto ter vsiljujejo svoj jezik.
Besede, katere oseba posluša, regulirajo njene misli. In to je del njihovega
načrta: upravljanje z umom preko spremembe miselnega procesa, tako da vsilijo
svojo mentaliteto in svoj način dojemanja sveta.
Pri tem ne gre le za besede, temveč
predvsem za misli. Ne gre le za jezike kot so arabščina, turščina, angleščina,
francoščina, slovenščina itn., temveč za način, kako definiramo stvari in
kakšen je naš leksikon pomena besed. Nujno je, da se čvrsto držimo islamskih
osnov in pogled na svet oblikujemo po islamskem vzorcu.
Vztrajati moramo pri naših islamskih definicijah, saj je na jeziku kuffar vedno le prevara in laž. Nemogoče je, da ne bi lagali. To moramo vedeti na samem začetku: kadarkoli stopiš v interakcijo s tipičnim zahodnjakom, kadarkoli premakne svoje ustnice, laže. Vem, te besede zvenijo pretirano, vendar pomislite.
V vsakem njihovem govoru je laž. Seveda s tem ne pravim, da vedno lažejo namerno. Razlog je, da so celo življenje poslušali laži, ali če omilimo izraz, neresnico.
Zahodnjaški kuffar v sami osnovi
nasprotujejo stvarnemu opisu svojega življenja, zanikajo stvarnost svojih
sedanjih dejanj in stvarnost svoje zgodovine – nemoralnost, trpljenje,
nehumanost – kar je sramotna stvarnost prekrita s stalnimi lažmi in prevarami.
Zahodnjaški mentaliteti bi lahko rekli tudi mentaliteta kulta, saj imajo enake
čudaške vzorce: izmišljajo si zgodbice o sebi in svoji preteklosti, da bi tako
prikrili stvarnost. Na prevare kulta padeš le v primeru, če si zaprt v njegovo
rigidno mentaliteto.
Enako želijo storiti z ostalim svetom,
kateremu vsiljujejo svoje izkrivljeno razumevanje sveta. Stvari nikoli ne opišejo,
kakršne so v stvarnosti; večinoma govorijo v evfemizmih in nasprotjih.
S svojimi usti želijo ugasniti Allahovo
svetlobo, vendar bo Allah izpopolnil Svojo svetlobo, čeprav neverniki tega ne
marajo. (Kur’an; 61:8)
Allahova svetloba je islam.
Kako želijo ugasniti islam? Z besedami,
propagando in definicijami. Vzemimo za primer samostalnik sodobnost ali
pridevnik sodoben. V samem bistvu sodobno pomeni danes, tj. kar se dogaja v
sedanjem obdobju. Kar je bilo pred petsto leti smatrano sodobno, temu se je
takrat reklo sodobnost. Vendar danes z besedo ne ciljajo na ta pomen. S sodobnostjo
ciljajo na zahodno nadvlado, dominacijo in hegemonijo. Ko zamenjajo besedo
dominacija z besedo sodobnost, vsiljujejo pogled, da je zahodna dominacija
naravna progresija človeštva. Kdor nasprotuje zahodni dominaciji (torej
sodobnosti) je smatran kot regresiven, kakor bi se želel vrniti v čas konjev in
kamel. Vsi načini življenja in vsi svetovni nazori, ki niso v skladu z zahodno
nadvlado, so zastareli, staromodni in nazadnjaški.
Prepoznate prevaro in igro besed ter
pomenov?
Z eno samo besedo (sodobnost) vzamejo legitimnost vsakršni zavrnitvi zahodne dominacije. Iz tega
razloga ne smemo uporabljati njihovih definicij besed, saj jih vedno napačno interpretirajo;
če jim boš sledil, boš neizogibno začel razmišljati kot oni. Če slepemu človeku
rečeš, naj opiše neko stvar in mu verjameš, čeprav s svojimi očmi vidiš njegovo
zmoto, kdo je večji bedak?!
Še en enostaven primer: beseda
kapitalizem naj bi pomenila bogastvo, blaginjo, svobodni trg itn. Vendar v
samem bistvu pomeni, da moraš biti predan blaginji in bogastvu kapitala, tj.
kapitalistu, delodajalcu ali podjetju. V samem bistvu moraš svoje potencialno
bogastvo (čas) in blaginjo (kvaliteto življenja) podrediti bogastvu in blaginji
podjetja ali delodajalca. To je kapitalizem in to je postala tudi mentaliteta
kolonializma: Vaša ljudstva in vaše regije – Afrika, Azija, Južna Amerika –
vaša funkcija in vaš namen je obogatiti Zahod. To bomo poimenovali civiliziranost.
Če nisi predan blaginji Zahoda, potem si primitiven in problematičen.
Eden od ključnih predpogojev za
osvoboditev od psihološkega kolonializma je, da na svet začnemo gledati z naše
točke gledišča in stvarnost opisujemo z našimi definicijami.
Torej, na vse možne načine bodo porabljali
premoženje in to je faza, v kateri smo danes. Ko ga bodo porabili, bo to zanje hasra,
tj. tesnoba in obžalovanje.
Porabili ga bodo
v celoti, potem bo to postalo njihova žalost, zatem pa bodo premagani. Govorijo o
trilijonih dolarjev stroškov le za vojni v Afganistanu in Iraku, sedaj še dodatnih
milijardah za Izrael. Kakor se stvari odvijajo, bodo ekonomsko izkrvaveli.
Natančno sledijo verzu. Porabljali bodo premoženje in celotnega porabili, nato
bodo svoje odločitve obžalovali, zatem pa bodo poraženi.
Kar naj porabljajo svoje premoženje,
kajti na ta način bodo premagani. To je Allahova obljuba.
Allahova obljuba je resnična in kdo govori
bolj resnično kot Allah?! (Kur'an; 4:122)
Kako bodo poraženi? To prepuščamo
Allahu. Morda se jim sesuje gospodarstvo, morda jih prizadene uničujoč virus, morda z naravnimi katastrofami. Ne
vemo, vendar vemo, da se bo zgodilo. Res je, včasih dvomimo sami vase, vendar
nikoli ne dvomimo v Allahovo obljubo.
Te težave so si priklicali sami. Ti
konflikti z muslimani jim niso bili vsiljeni, temveč so se na to pot podali sami.
To bitko so izbrali sami, kar bodo močno obžalovali, saj so si izbrali
potrpežljivega nasprotnika.
Enako je Ebu Džehl sam izbral bitko pri Bedru. Muslimani so želeli zajeti karavano Kurejšev, ki je potovala v bližini
Medine. Kurejši so iz Meke želeli poslati okrepitve, vendar se je karavana že rešila in se muslimanom izognila. Ebu Sufjan je sporočil
Ebu Džehlu, naj se z vojsko vrne v Meko, saj je karavana varna. Ebu Džehl je to zavrnil. Želel je oditi na Bedr in se za tri dni utaboriti. S tem bi vsem
arabskim plemenom pokazal, da se s Kurejši ne gre igrati.
Enako se sedaj dogaja z Zahodom. Sami so
si izbrali to bitko, njihov konec pa bo enak, kot je bil konec Ebu Džehla.
Vsakič, ko so se muslimani srečali s
tako agresivnim sovražnikom, ki je bil pripravljen porabiti tolikšno
premoženje za borbo, so bili muslimani zmagovalci.
Kako vemo, da je mišljen poraz na dunji
in ne ahiretu? To nam pojasni zaključek verza.
In tisti, ki ne verujejo, bodo zbrani v Peklu. Verz se zaključi z njihovo končno destinacijo in končno kaznijo, ki bo hujša od obžalovanja in poraza, ki so ga predtem doživeli na dunji.
Vsakič, ko kuffar mislijo, da
lahko zatrejo muslimane, se muslimani vrnejo še močnejši, tako je vedno bilo v
zgodovini in tako je tudi danes. Skušnjave prebudijo uspavane muslimane in jih
približajo Allahu, da bolj vestno izvršujejo Njegove predpise. Razkrijejo se munafiqin
in izdajalci, ki so v kolaboraciji s sovražnikom. Skušnjave združijo razedinjene
muslimane in ummetu pokažejo pravi obraz sovražnika.
Borba ne bo prenehala, saj sovražniki islama nikoli ne bodo pustili muslimanov na miru. Iz tega razloga je rešitev za ummet, da se sooči z džahilijjetom, premaga agresijo kufra in čvrsto ter visoko dvigne zastavo tewhida, saj si v takšnih okoliščinah tirani ne bodo niti drznili začeti borbe proti muslimanom.
Komentarji
Objavite komentar