Preskoči na glavno vsebino

RAZMIŠLJANJE O VERZU 36 POGLAVJA EL-ANFAL

Poglejmo eno od številnih Allahovih obljub. 

Muhammed ibn Ishak od Ez-Zuhrija in ostalih prenaša: ‘’Ko je Kurejše zadela nesreča pri Bedru in ko so se vrnili v Meko, vojska pa doživela takšen poraz, se je s svojo karavano vrnil tudi Ebu Sufjan z ostalimi. Pričakali so jih Abdullah ibn Rebia, Ikrime ibn Ebu Džehl, Safwan ibn Umejje in skupina Kurejšev, katerih starši, sinovi in bratje so padli pri Bedru. Ebu Sufjanu ibn Harbu in ostalim trgovcem Kurejšev, ki so imeli v tej karavani svoje blago, so govorili: ‘Kurejši! Muhammed (ﷺ) vas je pustil brez naslednika in ubil vaše najboljše izbrance; s tem bogastvom in imetjem nam pomagajte pri ponovni borbi proti Muhammedu (ﷺ). Morda se bomo lahko maščevali za to, kar nas je doletelo.’ Tako so storili.’’

Ibn Ishak od Ibn Abbasa prenaša, da je bil ta dogodek povod za razodetje naslednjega verza. Ibn Kesir v svojem Tefsirju pravi, da ima verz splošen pomen, čeprav ima konkreten povod.

Resnično tisti, ki ne verujejo, svoje imetje porabljajo za odvračanje od Allahove poti; porabili ga bodo v celoti, potem bo to postala njihova žalost, zatem pa bodo premagani. In tisti, ki ne verujejo, bodo zbrani v Peklu. 
(Kur'an; 8:36) 

Allah muslimanom obljublja zmago in opozarja kuffar, ki porabljajo svoja sredstva za odvračanje od islama, da jim bo to prineslo le izgubo. 

Resnično tisti, ki ne verujejo, svoje imetje porabljajo za odvračanje od Allahove poti. Pogosto smo začudeni, ko pogledamo, koliko denarja in sredstev porabljajo za boj proti islamu. Včasih se pritožujemo in rečemo: ''Nadzorujejo medije, politike in večino varnostnih sil na svetu, proti njim nimamo možnosti. Bolje je odnehati ali vsaj popustiti.'' 

Porabljajo svoje bogastvo in žrtvujejo svojo ekonomijo, da bi lahko bombardirali in okupirali ozemlja muslimanov. Vsi vemo, da na ozemlja muslimanov pošiljajo tone vojaške opreme. Vendar se mnogi ne zavedajo, da porabljajo tudi milijarde dolarjev in evrov za promocijo zahodnega t. i. zmernega ‘’islama’’. 

Če se želimo upreti zahodnemu kolonializmu, zlasti psihološkemu kolonializmu, ne moremo spregledati pomembnosti jezika, kajti kolonizatorji ne jemljejo le ozemlja in naravnih bogastev, temveč zatirajo tudi kulturo in identiteto ter vsiljujejo svoj jezik. Besede, katere oseba posluša, regulirajo njene misli. In to je del njihovega načrta: upravljanje z umom preko spremembe miselnega procesa, tako da vsilijo svojo mentaliteto in svoj način dojemanja sveta. 

Pri tem ne gre le za besede, temveč predvsem za misli. Ne gre le za jezike kot so arabščina, turščina, angleščina, francoščina, slovenščina itn., temveč za način, kako definiramo stvari in kakšen je naš leksikon pomena besed. Nujno je, da se čvrsto držimo islamskih osnov in pogled na svet oblikujemo po islamskem vzorcu. 

Vztrajati moramo pri naših islamskih definicijah, saj je na jeziku kuffar vedno le prevara in laž. Nemogoče je, da ne bi lagali. To moramo vedeti na samem začetku: kadarkoli stopiš v interakcijo s tipičnim zahodnjakom, kadarkoli premakne svoje ustnice, laže. Vem, te besede zvenijo pretirano, vendar pomislite. 

V vsakem njihovem govoru je laž. Seveda s tem ne pravim, da vedno lažejo namerno. Razlog je, da so celo življenje poslušali laži, ali če omilimo izraz, neresnico.

Zahodnjaški kuffar v sami osnovi nasprotujejo stvarnemu opisu svojega življenja, zanikajo stvarnost svojih sedanjih dejanj in stvarnost svoje zgodovine – nemoralnost, trpljenje, nehumanost – kar je sramotna stvarnost prekrita s stalnimi lažmi in prevarami. Zahodnjaški mentaliteti bi lahko rekli tudi mentaliteta kulta, saj imajo enake čudaške vzorce: izmišljajo si zgodbice o sebi in svoji preteklosti, da bi tako prikrili stvarnost. Na prevare kulta padeš le v primeru, če si zaprt v njegovo rigidno mentaliteto. 

Enako želijo storiti z ostalim svetom, kateremu vsiljujejo svoje izkrivljeno razumevanje sveta. Stvari nikoli ne opišejo, kakršne so v stvarnosti; večinoma govorijo v evfemizmih in nasprotjih.  

S svojimi usti želijo ugasniti Allahovo svetlobo, vendar bo Allah izpopolnil Svojo svetlobo, čeprav neverniki tega ne marajo. (Kur’an; 61:8) 

Allahova svetloba je islam. 

Kako želijo ugasniti islam? Z besedami, propagando in definicijami. Vzemimo za primer samostalnik sodobnost ali pridevnik sodoben. V samem bistvu sodobno pomeni danes, tj. kar se dogaja v sedanjem obdobju. Kar je bilo pred petsto leti smatrano sodobno, temu se je takrat reklo sodobnost. Vendar danes z besedo ne ciljajo na ta pomen. S sodobnostjo ciljajo na zahodno nadvlado, dominacijo in hegemonijo. Ko zamenjajo besedo dominacija z besedo sodobnost, vsiljujejo pogled, da je zahodna dominacija naravna progresija človeštva. Kdor nasprotuje zahodni dominaciji (torej sodobnosti) je smatran kot regresiven, kakor bi se želel vrniti v čas konjev in kamel. Vsi načini življenja in vsi svetovni nazori, ki niso v skladu z zahodno nadvlado, so zastareli, staromodni in nazadnjaški. 

Prepoznate prevaro in igro besed ter pomenov? 

Z eno samo besedo (sodobnost) vzamejo legitimnost vsakršni zavrnitvi zahodne dominacije. Iz tega razloga ne smemo uporabljati njihovih definicij besed, saj jih vedno napačno interpretirajo; če jim boš sledil, boš neizogibno začel razmišljati kot oni. Če slepemu človeku rečeš, naj opiše neko stvar in mu verjameš, čeprav s svojimi očmi vidiš njegovo zmoto, kdo je večji bedak?!

Še en enostaven primer: beseda kapitalizem naj bi pomenila bogastvo, blaginjo, svobodni trg itn. Vendar v samem bistvu pomeni, da moraš biti predan blaginji in bogastvu kapitala, tj. kapitalistu, delodajalcu ali podjetju. V samem bistvu moraš svoje potencialno bogastvo (čas) in blaginjo (kvaliteto življenja) podrediti bogastvu in blaginji podjetja ali delodajalca. To je kapitalizem in to je postala tudi mentaliteta kolonializma: Vaša ljudstva in vaše regije – Afrika, Azija, Južna Amerika – vaša funkcija in vaš namen je obogatiti Zahod. To bomo poimenovali civiliziranost. Če nisi predan blaginji Zahoda, potem si primitiven in problematičen.  

Eden od ključnih predpogojev za osvoboditev od psihološkega kolonializma je, da na svet začnemo gledati z naše točke gledišča in stvarnost opisujemo z našimi definicijami. 

Torej, na vse možne načine bodo porabljali premoženje in to je faza, v kateri smo danes. Ko ga bodo porabili, bo to zanje hasra, tj. tesnoba in obžalovanje. 

Porabili ga bodo v celoti, potem bo to postalo njihova žalost, zatem pa bodo premagani. Govorijo o trilijonih dolarjev stroškov le za vojni v Afganistanu in Iraku, sedaj še dodatnih milijardah za Izrael. Kakor se stvari odvijajo, bodo ekonomsko izkrvaveli. Natančno sledijo verzu. Porabljali bodo premoženje in celotnega porabili, nato bodo svoje odločitve obžalovali, zatem pa bodo poraženi. 

Kar naj porabljajo svoje premoženje, kajti na ta način bodo premagani. To je Allahova obljuba. 

Allahova obljuba je resnična in kdo govori bolj resnično kot Allah?! (Kur'an; 4:122) 

Kako bodo poraženi? To prepuščamo Allahu. Morda se jim sesuje gospodarstvo, morda jih prizadene uničujoč virus, morda z naravnimi katastrofami. Ne vemo, vendar vemo, da se bo zgodilo. Res je, včasih dvomimo sami vase, vendar nikoli ne dvomimo v Allahovo obljubo. 

Te težave so si priklicali sami. Ti konflikti z muslimani jim niso bili vsiljeni, temveč so se na to pot podali sami. To bitko so izbrali sami, kar bodo močno obžalovali, saj so si izbrali potrpežljivega nasprotnika. 

Enako je Ebu Džehl sam izbral bitko pri Bedru. Muslimani so želeli zajeti karavano Kurejšev, ki je potovala v bližini Medine. Kurejši so iz Meke želeli poslati okrepitve, vendar se je karavana že rešila in se muslimanom izognila. Ebu Sufjan je sporočil Ebu Džehlu, naj se z vojsko vrne v Meko, saj je karavana varna. Ebu Džehl je to zavrnil. Želel je oditi na Bedr in se za tri dni utaboriti. S tem bi vsem arabskim plemenom pokazal, da se s Kurejši ne gre igrati. 

Enako se sedaj dogaja z Zahodom. Sami so si izbrali to bitko, njihov konec pa bo enak, kot je bil konec Ebu Džehla.

Vsakič, ko so se muslimani srečali s tako agresivnim sovražnikom, ki je bil pripravljen porabiti tolikšno premoženje za borbo, so bili muslimani zmagovalci. 

Kako vemo, da je mišljen poraz na dunji in ne ahiretu? To nam pojasni zaključek verza.

In tisti, ki ne verujejo, bodo zbrani v Peklu. Verz se zaključi z njihovo končno destinacijo in končno kaznijo, ki bo hujša od obžalovanja in poraza, ki so ga predtem doživeli na dunji

Vsakič, ko kuffar mislijo, da lahko zatrejo muslimane, se muslimani vrnejo še močnejši, tako je vedno bilo v zgodovini in tako je tudi danes. Skušnjave prebudijo uspavane muslimane in jih približajo Allahu, da bolj vestno izvršujejo Njegove predpise. Razkrijejo se munafiqin in izdajalci, ki so v kolaboraciji s sovražnikom. Skušnjave združijo razedinjene muslimane in ummetu pokažejo pravi obraz sovražnika. 

Borba ne bo prenehala, saj sovražniki islama nikoli ne bodo pustili muslimanov na miru. Iz tega razloga je rešitev za ummet, da se sooči z džahilijjetom, premaga agresijo kufra in čvrsto ter visoko dvigne zastavo tewhida, saj si v takšnih okoliščinah tirani ne bodo niti drznili začeti borbe proti muslimanom. 

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...