Preskoči na glavno vsebino

RAZMIŠLJANJE O SURI EL-KEVSER IN EN-NASR

 

Zares smo ti podarili Kevser, (1)

zato moli k svojemu Gospodarju in žrtvuj; (2)

zares tvoj sovražnik – on je ebter. (3)

Ta sura je posvečena Allahovemu poslancu ﷺ. Z njo ga Gospodar pomirja in mu obljublja veliko dobrega, njegovim sovražnikom pa grozi, da bodo postali brez omembe. Hkrati ga Gospodar usmerja na pot hvaležnosti. 

Sura predstavlja eno sliko iz življenja poslanske misije v mekanskem obdobju. To je slika spletk in žalitev Allahovega poslanca ﷺ ter vernikov, ki so bili v tem obdobju manjšina. To je slika krepitve, motivacije in lepe obljube Poslancu Muhammedu ﷺ in strašna grožnja njegovim sovražnikom.  

Omenja se, da so najbolj nesramni izmed Kurejšev – ki so Poslanca Muhammeda ﷺ in njegovo misijo neprestano spremljali s spletkami, prevarami, posmehovanjem in razžalitvami, da bi na ta način ljudi odvrnili od njega – kakor so Uqba ibn Muajt, Ebu Leheb, Ebu Džehl in ostali, govorili, da je Poslanec Muhammed ﷺ ebter, da bo ostal brez omembe. S tem so namigovali na smrt njegovih sinov. ''Pustite ga, umrl bo brez moškega potomca in to bo njegov konec.'' Takšna podla nesramnost je imela v arabskem okolju, ki je cenilo mnoštvo sinov, velik odmev. Ta verbalna zbadanja so zagotovo prizadela Allahovega poslanca ﷺ in v njegovo srce vnesla določeno mero nemira. 

Zato je bila razodeta ta sura, ki je okrepila njegovo srce in vanj vnesla vedrino. Potrdila je bistvo dobrega, ki bo ostalo za vekomaj, nato pa tudi napovedala, kakšen konec čaka njegove sovražnike. Preko različnih predaj in številnih verig prenašalcev se omenja, da je Kevser reka v Raju, ki mu je bila podarjena. Navedeni sta dve od teh številnih predaj. 

Muslim v svojem Sahihu od Enesa ibn Malika navaja, da je rekel: ''Medtem ko je bil Allahov poslanec ﷺ z nami, je za kratko zadremal, nato pa dvignil glavo in se nasmejal. Rekli smo: 'Allahov poslanec (ﷺ), čemu si se nasmejal?' Rekel je: 'Pravkar mi je bila razodeta ena sura,' in zrecitiral: 'V imenu Allaha, Milostnega, Usmiljenega. Zares smo ti podarili Kevser, zato moli k svojemu Gospodarju in žrtvuj; zares tvoj sovražnik – on je ebter.' Zatem je rekel: 'Ali veste, kaj je Kevser?' Rekli smo: 'Allah in Njegov poslanec (ﷺ) najbolje vesta.' Rekel je: 'To je reka z velikim dobrim, katero mi je obljubil Gospodar. To je bazen, h kateremu bodo na Sodnem dnevu moji sledilci, številčni kot nebeške zvezde, prihajali s posodami. Enemu izmed njih bo preprečen dostop, zato bom rekel: - Gospodar, tudi on je moj sledilec! On mi bo rekel: - Ti ne veš, kakšne verske inovacije je uvajal za teboj.' '' 

Buhari od Enesa ibn Malika prenaša, da je rekel: ''Ko je bil Glasnik vere ﷺ na miradžu in se je vrnil, je rekel: 'Šel sem mimo ene reke, ki je imela na eni in drugi strani kupole iz votlih biserov, zato sem vprašal (angela): - Gabriel, kaj je to? Odgovoril je: - To je Kevser.' '' 

Ibn Abbas je bil mnenja, da ima kevser tudi pomen enega velikega dobrega od številnega dobrega, ki je bilo podarjeno Allahovemu poslancu ﷺ.

To veliko dobro, ki mu je bilo podarjeno, je Kur'an, ki mu je bil razodet. Samo ena sura iz njega je veliko dobro. Veliko dobro je v nebeškem zborovanju angelov, ki ga blagoslavljajo in blagoslavljajo tudi človeka, ki blagoslavlja Poslanca ﷺ. Veliko dobro je v njegovem sunnetu, ki se prakticira povsod po svetu. Veliko dobro je na jeziku milijonov ljudi, ki ga vsakodnevno omenjajo in prenašajo njegove besede. Veliko dobro je v usmeritvi, ki jo je prinesel od Allaha in kateri sledijo milijoni ljudi. To dobro nima konca, zato ga se v suri ne našteva. In če bi šteli Allahove blagre, jih ne bi mogli prešteti. Allah je zares Odpuščajoč, Usmiljen. (Kur'an; 16:18)  

Zato moli k svojemu Gospodarju in žrtvuj. Zato ker sem ti dal dobro na tem svetu in onostranstvu, med drugim reko Kevser, bodi iskren do Gospodarja, tj. bodi predan pri opravljanju obveznih in prostovoljnih molitev in pri zakolu žrtvene živali, ki mora biti zaklana le v imenu Allaha. Podobno se omenja tudi na drugem mestu: ''Reci: 'Moje molitve, moji obredi, moje življenje in moja smrt so resnično posvečeni Allahu, Gospodarju vseh svetov.' '' (Kur'an; 6:162) 

Torej, po potrditvi tega velikega dobrega, se Allahovemu poslancu ﷺ daje smernica, naj bo hvaležen na pravilen način – iskreno čaščenje izključno v imenu Allaha. 

Zares tvoj sovražnik – on je ebter. Allah pravi Muhammedu ﷺ, da bo oseba, ki sovraži njega, resnico, usmeritev, dokaze in jasno svetlobo, katero prinaša od Allaha, ponižan in ebter.

Es-Suddi je rekel: ''Ko so pomrli moški potomci nekega človeka, so govorili: 'Ta je ebter, tj. ostal je brez omembe.' Ko so pomrli Muhammedovi sinovi, so mnogobožci govorili: 'Muhammed (ﷺ) je ostal brez omembe (ebter),' zato je Allah razodel: 'Zares tvoj sovražnik – on je ebter.' '' 

V prvem ajetu Allah potrjuje, da Poslanec Muhammed ﷺ ne bo ostal brez omembe, saj bo dobil reko Kevser in veliko dobrega. V tem ajetu Allah vrača spletko na spletkarje in potrjuje, da bodo prav oni ostali brez omembe. 

Pred nami je vzor, ki nam preko številnih zbirk hadisov svetuje in zapoveduje, mi pa mu sledimo. A kje so tisti, ki so ga želeli uničiti? Kje je spomin nanje? Kdo jih omenja? Kje so njihove sledi? 

Nihče se jih ne spominja in potonili so v pozabo, medtem ko se omemba in spomin na Poslanca Muhammeda ﷺ vsakodnevno povečuje. Danes smo priče tej potrditvi. Kdo danes pozna Ebu Džehla, Ebu Leheba in Uqba ibn Muajta? Zanje je slišal le tisti, ki se poglobi v Muhammedov življenjepis, ostali nimajo pojma, kdo so bili ti ljudje, medtem ko Poslanca Muhammeda ﷺ pozna cel svet vključno z nemuslimani. 

Kdor žali poslanca,

pljuva v sonce.

Vsak pljunek nazaj na obraz se mu vrne. 

In enako usodo doživljajo tudi naši sodobniki. Kdo pozna imena karikaturistov ali bedakov, ki namerno ali nenamerno širijo laži o Poslancu Muhammedu ﷺ? Samo tisti, ki so se poglobili v te primere laži, napadov in manipulacij. Kdo iz glave pozna imena teh Francozov in Dancev? Vendar vsi poznamo človeka, katerega so domnevno narisali in o kom širijo laži. 

***

Ko pride Allahova pomoč in zmaga (1)

in ko vidiš ljudi množično vstopati v Allahovo religijo, (2)

takrat svojega Gospodarja slavi s hvalo in prosi Njegovo odpuščanje. Zares On sprejema kesanje. (3)

Ta sura je napoved kasnejšega dogodka ob navedbi smernic Allahovemu poslancu ﷺ, kaj naj stori, ko se uresniči ta radostna novica in pokaže ta znak. 

Buhari od Ibn Abbasa prenaša, da je rekel: ''Omar me je peljal v družbo uglednih udeležencev Bitke pri Bedru. Nekaterim to ni bilo všeč, zato so rekli: 'Zakaj bi ta sedel z nami, ko pa imamo sinove, kakršen je on.' Omar je odgovoril: 'Zanj veste, kdo je in od koga je.' Nekega dne me je poklical in me odpeljal k njim. Mislim, da me je na ta dan odpeljal samo zato, da jim pokaže. Vprašal je: 'Kaj pravite o Allahovih besedah: - Ko pride Allahova pomoč in zmaga?' Nekateri so rekli: 'Ukazano nam je, naj se zahvaljujemo Allahu, ko nam pomaga in podari zmago.' Drugi so molčali in niso odgovorili. Vprašal me je: 'Ibn Abbas, ali tudi ti praviš tako?' Rekel sem: 'Ne,' zato me je vprašal: 'Kaj pa praviš?' Rekel sem: 'To je čas smrti Allahovega poslanca ﷺ, ki ga je (Allah) napovedal z besedami: - Ko pride Allahova pomoč in zmaga; to je znak tvoje skorajšnje smrti, takrat svojega Gospodarja slavi s hvalo in prosi Njegovo odpuščanje. Zares On sprejema kesanje.' Na to je Omar ibn El-Khattab rekel: 'Iz te sure ne vidim ničesar drugega, kot kar praviš.' '' 

Ni nemogoče, da je Allahov poslanec ﷺ, ko je videl znak Gospodarja, razumel, da je njegova naloga na Zemlji končana in da bo kmalu srečal Gospodarja. To so pomenile besede Ibn Abbasa: ''To je čas smrti Allahovega poslanca ﷺ, ki ga je (Allah) napovedal.''

In ko vidiš ljudi množično vstopati v Allahovo religijo. Ibn Kesir v svojem Tefsirju pravi: ''Pod zmago se tukaj soglasno misli na osvoboditev Meke. Arabska plemena so s svojim islamom čakala na osvojitev Meke govoreč: 'Če se to uresniči v njegovem ljudstvu, potem je poslanec.' Ko mu je Allah dal zmago nad Meko, so v Allahovo vero vstopili v skupinah, tako da nista minili dve leti, pa je Arabski polotok v celoti sprejel vero.'' 

Takrat svojega Gospodarja slavi s hvalo in prosi Njegovo odpuščanje. Zares On sprejema kesanje. Poveličevanje in hvaležnost za milost, s katero ga je zasul, ko ga je naredil za nosilca Svojega poziva in vere. Iskanje odpuščanja ima na tem mestu številne psihološke učinke in posledice. Na tem mestu prositi za odpuščanje pomeni osvoboditev od nadutosti, ki pogosto prevzame srce zaradi opitosti z zmago po dolgotrajni borbi. Nadutost in ponos v trenutku zmage naj bosta zamenjana z zavedanjem lastne pomanjkljivosti in nemoči. Temu zavedanju potem neizogibno sledi iskanje odpuščanja zaradi pomanjkljivosti pri zahvaljevanju in poveličevanju Allaha, saj je človekov trud in napor vedno majhen in omejen, Allahove blagodati pa prihajajo neprestano. 

Ta občutek pomanjkljivosti in nemoči ter iskanje odpuščanja od Allaha, prepreči zadajanje nasilja nad poraženci, tako da zmagovalec iz strahu pred Allahom z njimi ravna na dostojen način. Zmagovalci se zavedajo, da jim je zmago podaril Allah, saj so ljudje brez Njega nemočni in šibki. 

Kur'an poziva v plemenite in častne lastnosti, s katerimi se duša vzdiguje. To so sfere, v katerih človek povečuje svojo vrednost, saj umirja svojo nadutost. Samo v teh sferah je duša resnično svobodna, saj je pokorna edino Allahu. Z roko v roki s to osvoboditvijo gre borba za zmago dobrote in uresničitev resnice, delovanje na kultiviranju zemlje in izboljševanju življenja, upravljanje človeštva z modrostjo in pravico, ki je usmerjeno k Allahu po Njegovih predpisih in zakonih. 

Potrebno se je osvoboditi okov ega. Zaman se človek poskuša osvoboditi, če je pričvrščen na svoj ego, zvezan s strastmi in ujet v poželenja. Zaman se poskuša osvoboditi, če ni osvobodil svojega ega, če v trenutku zmage ni hvaležen Allahu. 

Allahova oblast je nad vsemi –

pomoč je od Njega,

Njegova je zmaga,

Njemu zahvala

in vsak se Mu vrača.

Takšno je bilo obnašanje Poslanca Muhammeda ﷺ v stanju pomoči in zmage. Priklonil in zahvalil se je Allahu. Ko je vstopil v Meko, ki ga je žalila, pregnala, se bojevala proti njemu in mu preprečevala poziv v vero, je pozabil na veselje in radost zmage, rajši se je zahvalil Allahu in prosil za odpuščanje, kakor ga je naučil Gospodar.  

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

VSAKA PTICA LETI K SVOJI JATI

V današnjem času na internetu lahko zasledimo poplavo nekih t. i. podkasterjev ali svetovalcev, ki zase pravijo, da sledijo gibanju rdeče tabletke ( red pill movement ), kot so recimo Andrew Tate, Fresh & Fit, Mahdi Tijani, do neke mere tudi Jordan Peterson in podobni. Treba je poudariti, da so te njihove filozofije in pogledi na odnose med moškimi in ženskami le reakcija na feminizem, a če smo iskreni je tudi evropski feminizem reakcija na endemične predsodke do žensk v t. i. zahodni civilizaciji. Teorija rdeče tabletke na Zahodu ni nič novega, saj imajo dolgo zgodovino povezano s podcenjevanjem žensk s strani krščanstva, tj. s cerkvenimi pravili in dogmami. Teorija rdeče tabletke je v samem bistvu le ponovno rojstvo teh prezirajočih pogledov na ženske, ki so na Zahodu vedno obstajali. Razlika je le, da imajo danes oporno točko v nekih kvazi-znanstvenih ugotovitvah namesto v bibličnih besedilih, kot je bil to primer v preteklosti. V preteklosti so dokazovali z Evo in njenim domn...

RAZMIŠLJANJE O POGLAVJU EL-ASR

V tem kratkem poglavju, ki ga sestavljajo trije verzi, je predočen popoln program za človeško življenje s stališča islama. V njem je izkazana rdeča nit islamskega pojmovanja vere. V toku časa, v vseh stoletjih obstoja človeka je le ena civilizacija vzpostavila program koristen vsem skupinam ljudi. To poglavje predstavlja pot odrešitve, vse ostalo je propad in izguba. Imam Eš-Šafi'i je rekel: ''Če bi Allah razodel le to poglavje, bi zadostovalo.'' Pri času, resnično je človek na izgubi, razen tisti, ki verujejo in delajo dobro, ter si priporočajo resnico in si priporočajo potrpežljivost. (Kur'an; 103:1-3) Et-Taberani je z verodostojno/ sahih verigo prenašalcev zabeležil, da se dva moža izmed ashabov ne bi sestala, a da si pred razhodom ne bi recitirala tega poglavja. Zakaj? Kaj je v tem poglavju posebnega? Če bi gledali po čim večji nagradi in čim večjem blagoslovu, potem bi najbrž recitirali poglavje El-Fatiha ali El-Ikhlas, katerih nagrada za samo recitaci...