Udarna ura! (1)
Kaj je Udarna
ura? (2)
In kako bi ti
vedel, kaj je Udarna ura? (3)
Na ta Dan bodo
ljudje kot razbežane vešče (4)
in gorovja bodo
kot puhasta volna. (5)
Kar se tiče
tistega, čigar tehtnica bo težka, (6)
takšen bo v
prijetnem življenju. (7)
Kar pa se tiče
tistega, čigar tehtnica bo lahka, (8)
njegova mati bo
v Brezno. (9)
In kako bi ti
vedel, kaj je to? (10)
Razbeljen Ogenj! (11)
Kontekst se začne z izstrelitvijo ene
besede, kot bi bila projektil: El-Qari’a, Udarna ura. Prvi ajet
je brez glagola in brez opisa lastnosti, da bi odmev in zvok besede izzval
zastrašujočo prihajajočo nevihto. El-Qari'a je eno od imen
Sodnega dneva, kakor so El-Qijame (Vstajenje), Es-Sa'a (Ura), El-Akhira
(Onostranstvo), Jevmud-din (Dan vere), Jevmul-hisab (Dan
obračuna), Jevmul-feth (Dan zmage), Jevmut-telak (Dan srečanja), Jevmul-Džem'
(Dan zbiranja), Jevmut-tegabun (Dan samoprevare), Jevmul-hulud
(Dan večnosti), Jevmul-hurudž (Dan konca), Jevmul-hasra (Dan
obžalovanja), Jevmut-tenad (Dan klicanja), El-Azife (Konec
sveta), Et-Tamme (Stiska), Es-Sahha (Oglušujoč glas), El-Haqqa
(Neizbežni trenutek), El-Gašije (Težka stiska), El-Vaki'a (Dogodek)
…
Allah obrača pozornost na ta dogodek in postavlja
vprašanje: Kaj je Udarna ura? Namiguje na nekaj zastrašujočega in
nejasnega, ki izzove čudenje in spraševanje.
Na vprašanje odgovarja z vprašanjem, ki se
postavlja tistemu, za kogar se smatra, da ne ve, za kaj gre. In kako bi ti
vedel, kaj je Udarna ura? Človeško spoznanje tega ne more zajeti in
razumeti. Zatem sledi odgovor o tem, kaj se bo dogajalo, vendar zaenkrat ne
dobimo odgovora o samem bistvu Sodnega dne.
Na ta Dan bodo ljudje kot razbežane
vešče. Ljudje bodo zmedeni do te mere, da se bodo razbežali na vse strani. Prikazan
je prizor straha, katerega posledice čutijo ljudje in gorovja. Ljudje so v tem
prizoru prikazani kot majni in drobni, čeprav jih je mnogo – vznemirjeni in prestrašeni
so kot razbežane vešče, ki se zaletavajo v ogenj – ne vedo, v katero smer bi
bežali, niti ne poznajo cilja.
In gorovja bodo kot puhasta volna, ki se je
začela cepiti. Gorovja, ki so bila stabilna in čvrsta, postanejo kot puhasta
volna, katero raznašajo vetrovi in se z njo poigravajo. To je prizor konca
sveta. To je prizor, od katerega srce nagonsko beži in katerega si pamet
nikakor ne želi doživeti, dogodek, zaradi katerega telo drhti in se razširijo oči.
To je prizor, zaradi katerega poslušalec dobi občutek, kako vse pričvrščeno že
v naslednjem trenutku razpade in leti okrog njega kot prah..
Potem sledi konec ljudi. Allah govori o
časteh in ponižanju, do katerega bodo ljudi pripeljala njihova dejanja. Težina
in lahkotnost tehtnice nam govori o vrednostih tega, kar je pomembno pri
Allahu, ne kar je pomembno pri ljudeh.
Kar se tiče tistega, čigar tehtnica bo
težka, tj. čigar dobra dela bodo pretehtala slaba, takšen bo v prijetnem
življenju, tj. Džennetu. Kar pa se tiče tistega, čigar tehtnica bo lahka,
tj. čigar slaba dejanja bodo pretehtala dobra, njegova mati bo v Brezno,
tj. na glavo bo strmoglavljen v Džehennem.
Nekateri pravijo, da mu bo to brezno kot
mati, h kateri se vsak vrača. Drugi pravijo, da je to eno od imen določene
vrste peklenskega ognja. Ibn Džerir pravi, da se za to brezno reče mati, ker
kdor vanj pade, ne bo imel drugega bivališča.
Mati je zatočišče otroka in njegovo pribežališče. Zatočišče in pribežališče nekaterih bo le brezno. V izrazu je jasna eleganca in koordinacija, v tem je istočasno tudi suspenz, saj ne vemo, kaj prihaja za tem.
In kako bi ti vedel, kaj je to? Vprašanje, ki
namiguje na nevednost in ustrahovanje, je v Kur’anu dokaj običajno, da bi se
tema iznesla izven meja razumevanja in spoznanja stvarnosti. Zatem prihaja
odgovor in poslednji poudarek.
Razbeljen Ogenj! Razbeljen
plamteč ogenj nevzdržne vročine. Ebu Mus'ab od Ebu Hurejre prenaša, da je
Poslanec Muhammed ﷺ rekel: ''Vročina ognja, s katerim ljudje na tem svetu
kurijo, je le sedemdesetina peklenskega ognja.'' (zabeležila Buhari in
Muslim)
To bo njegova mati, h kateri se vrača in
pri kateri bo našel zatočišče. Običajno pri materi najdemo varnost in mir. Kaj
pa bo ta našel pri tej svoji materi v breznu? Razbeljen Ogenj. To je
presenečenje v izražanju, ki predstavlja grobo stvarnost.
Ritem v suri El-Qari'a
spominja na udarjanje in hloparjenje. S strahom hlopari in klofuta srce osebe.
Celotna sura prikazuje en prizor Sodnega dneva; kaj se bo dogajalo in
kakšen bo zaključek.
***
Odvrača vas
kopičenje, (1)
dokler ne
obiščete grobov. (2)
Ni prav tako,
kmalu boste izvedeli. (3)
Ponovno: Ni prav
tako, kmalu boste izvedeli. (4)
Ni prav tako, če
bi le vedeli z gotovim znanjem, (5)
Zagotovo boste
videli Pekel. (6)
Ponovno:
Zagotovo ga boste videli s prepričanim očesom. (7)
Potem pa boste
na ta Dan zagotovo vprašani o blagodatih. (8)
Odvrača vas kopičenje, tj. z namenom,
da si nakopičite čimveč imetja, ste se predali temu svetu in materializmu, ki
vam je preusmeril pozornost od onostranstva. Takšni boste, dokler ne
obiščete grobov, tj. dokler ne umrete.
Vi nepremišljeni in omamljeni! Vi, ki se
igrate in kopičite premoženje. Vi zavedeni, ki se ne zavedate, kaj sledi. Vi,
ki boste zapustili vse, kar kopičite in za kar ste medsebojno tekmovali. Kmalu se boste naselili v majhni temni luknji, kjer ne bo bahanja in
hvalisanja. Hej, prebudite in zamislite se: zaposleni ste s kopičenjem imetja
in bahanjem pred drugimi, dokler ne obiščete grobov; dokler se ne naselite v
majhni tesni luknji v tleh, kjer ni ničesar od nakopičenega.
Ebu Hurejra prenaša, da je Poslanec
Muhammed ﷺ rekel: ''Človek
govori: 'Moje imetje, moje imetje!' vendar mu od imetja pripada samo naslednje:
kar poje in uniči, kar obleče in raztrga, kar podeli in razdeli. Vse mimo tega
bo po odhodu zapustil drugemu.'' (zabeležil Muslim)
Enes ibn Malik prenaša, da je Poslanec
Muhammed ﷺ rekel: ''Človek
se stara in omaga, vendar dve lastnosti ostajajo pri njem: pohlep in upanje na
dolgo življenje.'' (zabeležila Buhari in Muslim)
Sura potem s strahom udarja po srcu in osebo pušča v negotovosti. Ni prav tako, kmalu boste izvedeli. Ponovno: Ni prav tako, kmalu boste izvedeli. Te besede predstavljajo grožnjo, vendar vprašanje ostaja: Kaj bomo izvedeli?
Ni prav tako, če bi le vedeli z gotovim
znanjem, tj. če bi se zgrešenosti in napačnosti tega početja dejansko zavedali,
potem vas ne bi okupiralo kopičenje imetja. Stopnjevanje postaja vse bolj
globoko in vse bolj zastrašujoče, saj nas pušča v suspenzu, kaj sledi za tem, kaj bomo izvedeli? Ljudje ne dojemajo, kakšna strašna resnica stoji izza njihove opitosti z
materializmom.
Zatem Allah razkrije strašno in predtem skrito
resnico:
Zagotovo boste videli Pekel. Potrjuje resnico
in v dveh taktih s to resnico udari po srcu. Ponovno: Zagotovo ga boste
videli s prepričanim očesom. Zopet ponovljena in okrepljena grožnja, s
katero Allah grozi prebivalcem pekla. Ko ga bodo zagledali in se razplamti, bodo od strahu in veličine ognja vsi do zadnjega padli na kolena.
Potem pa boste na ta Dan zagotovo
vprašani o blagodatih. Vprašani boste, če ste bili hvaležni za blagre,
katere vam je Allah podaril: zdravje, varnost, oskrba … Poslanec Muhammed ﷺ je rekel: ''Glede
dveh blagodati ljudje varajo sami sebe: zdravja in prostega časa.''
(zabeležil Buhari) Ta hadis pomeni, da niso bili zadosti hvaležni za te dve
blagodati, niti ju ne izkoriščajo ustrezno; vsak, ki ju ne izkorišča
ustrezno, vara samega sebe.
Zaključek opitega prisili, da se
strezni, nemarnega, da poskuša razumeti, nepremišljenega, da se ustavi, uspavanega, da se
prebudi in premožnega, da zadrhti zaradi užitkov, katere je imel za samoumevne.
Potem pa boste na ta Dan zagotovo vprašani o blagodatih. Zagotovo boste
vprašani, kako ste jih dobili, za kaj ste jih porabili; ali so bili pridobljeni
iz pokornosti, ali so bili porabljeni v pokornosti? Ali so bili pridobljeni z grehom,
ali morda porabljeni za greh? Ali ste bili hvaležni? Ali ste izvrševali
dolžnosti do Allaha in ljudi? Ali ste si blagodati prilastili oziroma ukradli? Ali
ste se bahali in podcenjevali druge? Kar danes smatrate za srečo in blagodat je
lahko kasneje vaše breme in nesreča.
Ta sura ima močan, jezen in
globok ritem. Dobimo občutek, kot bi bila glas svarilca, ki kliče z neke vzpetine
ali privzdignjenega položaja. Glas je razvlečen, glas grmi in kriči na
uspavane, nemarne in nepremišljene.
Tema te sure je jasna sama po sebi. Obrača
pozornost od tega sveta in materializma na onostranstvo. Življenje na tem svetu
prikaže kot šprint na sto metrov v primerjavi z maratonom. Šprint tega sveta se
konča, vendar maraton še naprej poteka. Čas se podaljša, dolžina razvleče in
bremena povečajo.
Rekel bo (Allah): ''Koliko let ste ostali na Zemlji?''
Odgovorili bodo: ''Ostali smo dan ali del dneva; vprašaj tiste, ki štejejo.''
Rekel bo: ''Ostali ste le malo časa, ko bi vi le vedeli.'' (Kur'an;
23:112-114)
Na Sodnem dnevu se nam bo življenje na
tem svetu zdelo kot en dan ali eno popoldne.
***
Gorje vsakemu
obrekljivcu, opravljivcu, (1)
ki kopiči
bogastvo in ga šteje, (2)
misleč, da ga bo
bogastvo naredilo nesmrtnega. (3)
Nikakor!
Zagotovo bo vržen v Hutamo! (4)
In kako bi ti
vedel, kaj je Hutama? (5)
Prižgan Allahov
ogenj, (6)
ki se dviguje do
src. (7)
Resnično bo
zaprt nad njimi (8)
v podaljšanih
stebrih. (9)
Gorje vsakemu obrekljivcu, opravljivcu, ki z besedami
obrekuje in se z dejanji posmehuje. Z drugimi besedami, ki druge podcenjuje in
omalovažuje. Ibn Abbas pravi, da se pod tem misli na tiste, ki druge klevetajo
in grajajo. Katada pravi, da se misli na tiste, ki z jeziki klevetajo in se z
mimiko posmehujejo. Mudžahid pravi, da se misli na tiste, ki se z rokami in
očmi posmehujejo (namigujejo) ter z besedami žalijo.
… ki kopiči bogastvo in ga šteje,
misleč, da ga bo bogastvo naredilo nesmrtnega. Misli, da bo na
tem svetu večno lahko kopičil premoženje.
V tej suri je prikazana slika
malodušnega pokvarjenca, ki je prišel do imetja, vendar je suženj svojih
strasti in zmotno misli, da lahko stori karkoli, ne da bi bil poklican na
odgovornost. Misli, da je imetje največja vrednota v življenju, pred katero so
mizerne vse ostale vrednosti in usode vsega: usode ljudi in usode idej. Ker
poseduje nekaj imetja, si domišlja, da brez omejitev poseduje čast ljudi.
Imetje je vzel za svoje božanstvo in si domišlja, da lahko doseže vse, tudi
odstrani smrt in si podaljša življenje, ter se izogne polaganju računa in Allahovi kazni, če sploh verjame v obstoj polaganja računa na onostranstvu.
Iz tega razloga z velikim pohlepom hiti
k povečanju premoženje, ter uživa pri tem preštevanju denarja in občudovanju lastnine. V njegovem umu se rojeva grešna
misel, da je več od tistih, ki imajo manj imetja, zato jih podcenjuje in se iz
njih norčuje, naj je to z jezikom, mimiko obraza ali govorico telesa.
To je ena od slabih in bednih slik
človeka brez humanizma in brez imana. Zaradi svoje moralne vzvišenosti
islam sovraži to bedno sliko človeške duše. Islam je prepovedal posmehovanje,
norčevanje in žaljenje, vendar je tukaj omenjeno z dodatno odvratnostjo, kateri
sledi tudi grožnja s kaznijo.
Nikakor! Ni tako kakor
misli! Zagotovo bo vržen v Hutamo! V ogenj, ki vse ruši in zažiga.
Grožnja prihaja v obliki enega prizora Sodnega dne, ki predstavlja sliko fizičnega in duševnega trpljenja. Srečamo jasno vzporednost med grehom, načinom sankcije in atmosfere kazni. Slika obrekljivca, opravljivca, ki se neprestano norčuje iz ljudi, žali njihovo osebnost in čast, poleg tega pa kopiči imetje in si domišlja, da to zadostuje za nesmrtnost. Slika tega nadutega premožnega obrekljivca stoji nasproti zapuščenega in zanemarjenega v Peklu, ki pred seboj žge vse, kar se vanj vrže, in tako zdrobi telo in sežge nadutost v srcu naduteža.
In kako bi ti vedel, kaj je Hutama?
Prižgan Allahov ogenj, ki se dviguje do src. Pripisovanje ognja Allahu in takšna
specifikacija kaže, da je ta ogenj edinstven in neobičajen, ki vzbuja
nepredstavljiv strah. Dosega srce človeka, v katerem se skriva nadutost,
domišljavost, kleveta in norčevanje. Ogenj bo takšnim ljudem žgal živa srca,
saj jih bo srce dodatno peklo, ker so bili na tem svetu tako ''pomembni'', na
onostranstvu pa se nihče ne bo niti zmenil zanje.
Resnično bo zaprt nad njimi, tj. ogenj bo
človeka zaprl in obkrožil z vseh strani v podaljšanih stebrih, tj. v tem
zaprtem obkrožujočem ognju bodo visoki stebri plamen.
Dopolnitev k sliki zlomljenega, zavrženega in zanemarjenega človeka je nad njim zaprt ogenj. Iz njega ne more pobegniti, nihče ne more vprašati zanj in nihče ga ne more rešiti iz njega.
Komentarji
Objavite komentar