NE OBUPAJ

Vsaka du'a je pomembna in vsako du'a moramo vzeti resno, saj vemo, da Allah odgovarja nanjo, kajti mi smo šibki in Allah je El-Kadir; človek je da'if, in Allah je El-Kavijj. Iz tega razloga se fokusiramo na du'a, prosimo Allaha, naj nas ohrani radostne in naj okrepi naša srca ter nam podari zadovoljstvo kot v hadisu, v katerem je Allahov poslanec ﷺ rekel: ''Kdor se na svoji poti (tevhida) prebudi varen (v svojem narodu), zdravega telesa in s hrano za cel dan – je kakor bi mu bilo podarjeno celotno bogastvo dunje.'' (zabeležil Ibn Madža, hadis je hasen/dober)

Naslednji del Poslančeve ﷺ daljše du'a, ki je zabeležena v Sahih Muslim, že sam po sebi prinaša srečo v srce osebe, kaj šele ko ti Allah to du'a resnično usliši.

اللهم آت نفسي تقواها، وزكها أنت خير من زكاها، أنت وليها ومولاها

O, Allah! Podari takva (bogaboječnost) moji duši in jo očisti – Ti jo najbolje očistiš, Ti si njen zaščitnik in pomočnik.

Kliči Allaha, naj ti očisti dušo. Bodi potrpežljiv pri skušnjavah, s katerimi si soočen, kakor je rekel Allahov poslanec ﷺ glede odnosa vernika do pojavov in situacij, na katere ne more vplivati. Kakšen je odnos vernika v obdobjih lagodja in v času katastrofe? Kako naj se vernik postavi? Vernik ima vedno lepe misli o Allahu. Allahov poslanec ﷺ je rekel: ''Čuden (ali nenavaden) je primer vernika: vsako stanje, v katerem se znajde, je dobro zanj. Tako ni z nikomer, razen z vernikom. Če ga zadane neka radost, se zahvali in je za to nagrajen. Če ga zadane neka nesreča, potrpi in je za to nagrajen.'' (zabeležil Muslim)

Zakaj je tako? Zato ker se kafirju v času nesreče razpada svet, medtem ko vernik reče: ''Elhamdulillah, samo potrpeti moram.''

O, vi, ki verujete! Pomagajte si s potrpljenjem in molitvijo! Zares je Allah s potrpežljivimi. (Kur'an; 2:153)

Ko udari nesreča in katastrofa, vernik išče pomoč od Allaha. Zaveda se, da je ta odredba, ki ga je zadela – morda mu je umrla mati, žena ali oče, morda je hudo zbolel, morda ga je zadela tako huda nesreča, da ne more hoditi – odredba od Allaha, On Vzvišeni pa svetuje: ''O, vi, ki verujete! Pomagajte si s potrpljenjem in molitvijo!''

In v ajetu pred tem ajetom:

Spomnite se Me, spomnil se bom vas in zahvaljujte se mi in ne bodite neverniki (in ne bodite nehvaležni). (Kur'an, 2:152)

To je pot vernika; na takšen način vernik gleda stvari in prioritizira stvari. Takšen odnos bo odstranil zaskrbljenost. Seveda to ne pomeni, da boste povsem brez skrbi in da vas bo brigalo za vse. Nikakor! Niti to ne pomeni, da vernik ne more biti žalosten. Tudi Allahov poslanec ﷺ je jokal ob smrti sina Kasima. Oči jočejo in srce se žalosti, vendar ne bomo izrekli ničesar, s čimer naš Gospodar ne bi bil zadovoljen. Seveda bodo v našem življenju trenutki žalosti, ko se zdi, kakor bi se okrog nas podiral svet, vendar ne bomo padli v brezna depresije, da se ne bi mogli nikakor dvigniti. To ni pot vernika, saj je depresija enako kot obup, vernik pa nikoli ne obupa.

Reci: ''O, sužnji Moji, ki ste pretirano grešili nad seboj, ne obupajte nad Allahovo milostjo. Resnično Allah odpušča vse grehe. On je zares Odpuščajoči, Najbolj Usmiljeni.'' (Kur'an; 39:53)

Vernik se zaveda, da se bo to življenje končalo. To življenje je bežno in kratko. To življenje ni nič v primerjavi z življenjem ahireta. Zato vernik ne daje tolikšne pomembnosti temu življenju, kakršno temu življenju dajejo kuffar, saj je Allahov poslanec ﷺ rekel: ''Dunja je zapor za mu'mina in raj za kafirja.'' (zabeležil Muslim)

Vernik se zaveda – kakorkoli pogleda in kakorkoli obrne svoje življenje – da je ujet, vklenjen in omejen, vendar nobena nesreča ne povzroči, da naredi kufr in nobena katastrofa ga ne potisne v obup. Vernik si reče: Poskušal bom biti kot Allahov poslanec ﷺ ali podoben njemu in ne bom dajal pomembnosti minljivim užitkom te dunje in nikoli ne bom obupaval v težkih trenutkih.