Preskoči na glavno vsebino

NE OBUPAJ

Vsaka du'a je pomembna in vsako du'a moramo vzeti resno, saj vemo, da Allah odgovarja nanjo, kajti mi smo šibki in Allah je El-Kadir; človek je da'if, in Allah je El-Kavijj. Iz tega razloga se fokusiramo na du'a, prosimo Allaha, naj nas ohrani radostne in naj okrepi naša srca ter nam podari zadovoljstvo kot v hadisu, v katerem je Allahov poslanec ﷺ rekel: ''Kdor se na svoji poti (tevhida) prebudi varen (v svojem narodu), zdravega telesa in s hrano za cel dan – je kakor bi mu bilo podarjeno celotno bogastvo dunje.'' (zabeležil Ibn Madža, hadis je hasen/dober)

Naslednji del Poslančeve ﷺ daljše du'a, ki je zabeležena v Sahih Muslim, že sam po sebi prinaša srečo v srce osebe, kaj šele ko ti Allah to du'a resnično usliši.

اللهم آت نفسي تقواها، وزكها أنت خير من زكاها، أنت وليها ومولاها

O, Allah! Podari takva (bogaboječnost) moji duši in jo očisti – Ti jo najbolje očistiš, Ti si njen zaščitnik in pomočnik.

Kliči Allaha, naj ti očisti dušo. Bodi potrpežljiv pri skušnjavah, s katerimi si soočen, kakor je rekel Allahov poslanec ﷺ glede odnosa vernika do pojavov in situacij, na katere ne more vplivati. Kakšen je odnos vernika v obdobjih lagodja in v času katastrofe? Kako naj se vernik postavi? Vernik ima vedno lepe misli o Allahu. Allahov poslanec ﷺ je rekel: ''Čuden (ali nenavaden) je primer vernika: vsako stanje, v katerem se znajde, je dobro zanj. Tako ni z nikomer, razen z vernikom. Če ga zadane neka radost, se zahvali in je za to nagrajen. Če ga zadane neka nesreča, potrpi in je za to nagrajen.'' (zabeležil Muslim)

Zakaj je tako? Zato ker se kafirju v času nesreče razpada svet, medtem ko vernik reče: ''Elhamdulillah, samo potrpeti moram.''

O, vi, ki verujete! Pomagajte si s potrpljenjem in molitvijo! Zares je Allah s potrpežljivimi. (Kur'an; 2:153)

Ko udari nesreča in katastrofa, vernik išče pomoč od Allaha. Zaveda se, da je ta odredba, ki ga je zadela – morda mu je umrla mati, žena ali oče, morda je hudo zbolel, morda ga je zadela tako huda nesreča, da ne more hoditi – odredba od Allaha, On Vzvišeni pa svetuje: ''O, vi, ki verujete! Pomagajte si s potrpljenjem in molitvijo!''

In v ajetu pred tem ajetom:

Spomnite se Me, spomnil se bom vas in zahvaljujte se mi in ne bodite neverniki (in ne bodite nehvaležni). (Kur'an, 2:152)

To je pot vernika; na takšen način vernik gleda stvari in prioritizira stvari. Takšen odnos bo odstranil zaskrbljenost. Seveda to ne pomeni, da boste povsem brez skrbi in da vas bo brigalo za vse. Nikakor! Niti to ne pomeni, da vernik ne more biti žalosten. Tudi Allahov poslanec ﷺ je jokal ob smrti sina Kasima. Oči jočejo in srce se žalosti, vendar ne bomo izrekli ničesar, s čimer naš Gospodar ne bi bil zadovoljen. Seveda bodo v našem življenju trenutki žalosti, ko se zdi, kakor bi se okrog nas podiral svet, vendar ne bomo padli v brezna depresije, da se ne bi mogli nikakor dvigniti. To ni pot vernika, saj je depresija enako kot obup, vernik pa nikoli ne obupa.

Reci: ''O, sužnji Moji, ki ste pretirano grešili nad seboj, ne obupajte nad Allahovo milostjo. Resnično Allah odpušča vse grehe. On je zares Odpuščajoči, Najbolj Usmiljeni.'' (Kur'an; 39:53)

Vernik se zaveda, da se bo to življenje končalo. To življenje je bežno in kratko. To življenje ni nič v primerjavi z življenjem ahireta. Zato vernik ne daje tolikšne pomembnosti temu življenju, kakršno temu življenju dajejo kuffar, saj je Allahov poslanec ﷺ rekel: ''Dunja je zapor za mu'mina in raj za kafirja.'' (zabeležil Muslim)

Vernik se zaveda – kakorkoli pogleda in kakorkoli obrne svoje življenje – da je ujet, vklenjen in omejen, vendar nobena nesreča ne povzroči, da naredi kufr in nobena katastrofa ga ne potisne v obup. Vernik si reče: Poskušal bom biti kot Allahov poslanec ﷺ ali podoben njemu in ne bom dajal pomembnosti minljivim užitkom te dunje in nikoli ne bom obupaval v težkih trenutkih.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...