Preskoči na glavno vsebino

MODROST IN ODLOČNOST

Deček vzgojen v domu, v katerem je oče izdeloval kipe, ki so jih ljudje častili poleg Allaha. Odrasel je v okolju, v katerem so ljudje neprestano delali širk Allahu. Deček, ki se je sam zoperstavil mnogobožcem.

In tako smo Abrahamu pokazali kraljestvo nebes in zemlje, da bi bil izmed trdno prepričanih. Ko ga je prekrila noč, je videl zvezdo. Rekel je: "To je moj gospodar," ko pa je zašla, je rekel: "Ne maram tistih, ki zaidejo." In ko je videl vzhajajoči mesec, je dejal: "To je moj gospodar," ko pa je zašel, je rekel: "Če me moj Gospodar ne bo usmeril, bom zagotovo med zablojenimi ljudmi." Ko je videl vzhajajoče sonce, je rekel: "To je moj gospodar, ta je večji," ko pa je zašlo, je rekel: "O, moj narod! Resnično se odrekam vsemu, kar vi malikujete." Resnično sem svoj obraz kot pravoveren usmeril k Tistemu, ki je iz nič ustvaril nebesa in zemljo, in nisem od malikovalcev." (Kur'an; 6:75-79)

Mladenič, ki je čvrsto vstal proti širku, nam pojasnjuje, kako mnogobožca pripeljati do spoznanja o patetičnosti širka. Abraham je idealen da'ipri pozivu ima modrost, poleg tega se tudi lepo obnaša.

O, moj oče! Strah me je, da se te bo dotaknila kazen Najbolj milostnega in da boš postal hudičev družabnik v Peklu. (Kur'an; 19:45)

Nagovarja svojega očeta, ki ljudem izdeluje kipe, katere častijo poleg Allaha, vendar se kljub temu obnaša spoštljivo.

Ko je svojemu očetu dejal: ''O, moj oče! Zakaj častiš tisto, kar ne sliši in ne vidi in kar ti ne more nikakor koristiti? O, moj oče! Resnično je k meni prišlo znanje, ki ni prišlo k tebi, zato sledi mene in usmeril te bom na Pravo pot.'' (Kur'an; 19:42-43)

In ko je Abraham rekel svojemu očetu Azerju: ''Mar si vzel kipe za bogove? Vidim da ste ti in tvoj narod v jasni zablodi.'' (Kur'an; 6:74)

Ko je oče ostro zavrnil poziv in postal agresiven ter aroganten, mu je Abraham odvrnil:

"Mir naj je s teboj," je odvrnil Abraham. "Zaprosil bom svojega Gospodarja, naj ti odpusti, saj je meni zelo naklonjen.'' (Kur'an; 19:47)

Poglejte to lepo obnašanje in modrost. A ko so zadeve prešle na višjo stopnjo, ko so mušrikin dali v višjo prestavo in so zadeve postale resne, je tudi on postal resen ter rekel:

Zares se odrekamo vas in tistega, kar častite poleg Allaha. Neverniki smo v vas in očitno bo med nami in vami sovražnost in sovraštvo za vedno, dokler ne boste verovali v Allaha Edinega. (Kur'an; 60:4)

Jasno je izrazil bera od njih in rekel: Kafarna bikum – neverniki smo v vas, odrekamo se vas, zavračamo vas. Bolj kot so bili oni odločni v svojem mnogoboštvu, bolj je bil on odločen v svojem monoteizmu.

Prisežem pri Allahu, zagotovo bom skoval zaroto proti vašim kipom, potem ko boste odšli proč. (Kur'an; 21:57)

Razbil je vse kipe, a pustil največjega, da bi ga kasneje lahko ''obtožil''.

Ali si ti to storil z našimi bogovi, o, Abraham? (Kur'an; 21:62)

Čeprav so kipi postali prah in črepinje, so jih še vedno imeli za božanstva. Abraham jim je le umirjeno in modro odgovoril:

Ne, pač pa je to storil največji med kipi. Vprašajte jih, če so zmožni govoriti. (Kur'an; 21:63)

Ko fitra zaide iz hanifijje v njeno nasprotje, potem argumenti mnogobožcev nimajo nikakršnega smisla. Prah in črepinje imajo za svoje božanstvo.

Sodili so mu kot odraslemu možu, čeprav je bil mlad najstnik. Ni se ustrašil, skril ali spremenil svojih naukov, temveč je rekel:

Mar namesto Allaha častite tisto, kar vam v ničemer ne more ne koristiti ne škodovati?! Fuj vas bodi in fuj bodi tisto, kar častite namesto Allaha. Mar ne dojemate? (Kur'an; 21:66-67)

To jih je močno razjezilo, zato so rekli:

Sežgite ga in pomagajte svojim bogovom, če že boste kaj storili. (Kur'an; 21:68)

Abraham se ni ustrašil, mirno je odvrnil:

Zadostuje nam Allah in On je čudovit Zaščitnik.

Allah pa je rekel:

O, ogenj! Bodi hlad in rešitev za Abrahama. (Kur'an; 21:69)

To je naš Abraham, Halil, ummet sam po sebi, človek, čigar veri moramo slediti (milletu-ibrahim), oseba, ki ji je moral slediti tudi Poslanec Muhammed .

Abraham, univerzalni obnovitelj monoteizma na zemlji. Abraham to ni postal preko razkošja in udobja, temveč preko truda in preizkušenj, preko el-wela wel-bera, preko odločnosti in vztrajnosti, preko poziva in prepričanja, preko imana in tevhida.

Sedaj se pripravite in čvrsto primite, kajti preživeli bomo dan z Omarjem ibn El-Khattabom. V enem dnevu po sprejetju islama je ta velikan naredil več kot ti in jaz ter celotna najina generacija.

Takoj, ko je sprejel islam, je rekel: ''O, Allahov poslanec, ali ne sledimo resnici, bodisi če živimo, bodisi če umremo?!'' Allahov poslanec je odvrnil: ''Da, prisežem pri Tistemu, v Čigar roki je moja duša, sledite resnici, bodisi če živite, bodisi če umrete.'' Rekel je: ''Zakaj bi se skrivali? Prisežem pri Tistemu, ki te je poslal z resnico, moral bi oditi (in pozivati javno).''

Celemu svetu so želeli povedati za islam. Pred tem muslimani niso imeli poleg sebe Omarja, zato bi imeli pri javnem pozivu hude težave.

''Allahov poslanec je odšel in vodil dve koloni, z Omarjem na čelu ene in Hamzo na čelu druge; dvigovali so prah, dokler niso prišli h Kabi. Kurejši so pogledali Omarja ter Hamzo in bili so v stiski kot še nikoli prej.'' (Hilja al-Awlija, 1/40, Sifat as-Safwah, 1/103-104)

To je bil prvi javni poziv v islam. Vendar Omar še zdaleč ni zaključil.

Naslednji dogodek prenaša Omar ibn El-Khattab sam: ''Včasih nisem prenesel pogleda na muslimana. Odšel sem k stricu po materi Ebu Džehlu – ki je imel plemenit status – in potrkal na vrata. Rekel je: 'Kdo je?' Rekel sem: 'Ibn El-Khattab.' Prišel je ven, jaz pa sem rekel: 'Ali si slišal, da sem spremenil vero?' Rekel je: 'Mar si res?' Rekel sem: 'Da.' Rekel je: 'Ne počni tega.' Rekel sem: 'Sem.' Rekel je: 'Ne počni tega,' se vrnil noter, mi zaloputnil vrata pred nosom in me pustil tam. Rekel sem: 'Vseeno mi je.' ''

Če bi bil to kdo drug in ne Omar, bi bil v resnih težavah. Najbrž bi ga pretepli ali mučili.

''Potem sem odšel k naslednjemu plemiču izmed Kurejšev in potrkal na vrata. Rekel je: 'Kdo je?' Rekel sem: 'Ibn El-Khattab.' Prišel je ven, jaz pa sem rekel: 'Ali si slišal, da sem spremenil vero?' Rekel je: 'Mar si res?' Rekel sem: 'Da.' Rekel je: 'Ne počni tega,' se vrnil noter in mi zaloputnil vrata pred nosom. Rekel sem: 'Vseeno mi je.' ''

Nato se je Omarju ponudila rešitev, ki mu je olajšala širitev novice.

''Človek mi je rekel: 'Ali želiš, da ljudje izvedo za tvoje sprejetje islama?' Rekel sem: 'Da.' Rekel je: 'Ko se ljudje zberejo pri hidžru (poleg Kabe), odidi k temu človeku, Džamilu ibn Muammarju El-Džumahiju, se usedi poleg njega in reci: 'Ali veš, da sem spremenil vero?' Tako sem naredil, on pa je vstal in kričal na ves glas: 'Ibn El-Khattab je spremenil vero.' Ljudje so me naskočili in me tepli, jaz pa sem jih tepel nazaj.'' (Šerh El-Mawahib 1/320; Et-Tantawijat str. 19)

To je bil Omarjev prvi dan v islamu. Iskrenost, odločnost in pogum. Še več, Omar je v islamu živel približno 30 let. Islam je sprejel pri starosti okoli 30-ih let, umrl je pri 63-ih. Podobno je bilo z Muazom ibn Džebelom, Džafarjem ibn Ebi Talibom, Musabom ibn Umejrom, ki so v islamu živeli še manj časa in tudi umrli prej, a poglejte koliko truda so vložili. Medtem ko danes ogromna večina muslimanov živi v islamu 60, 70 ali 80 let od rojstva do smrti, nekaj dni po pogrebu pa se nas nihče več ne spominja, razen morda otroci.

Razlog je nepoznavanje življenja teh velikanov, teh islamskih herojev – ne zgledujemo se po njih. Danes si muslimani za vzor jemljejo večinoma zahodnjaške nizkotne razvratneže.

Omar bi bil v času teh šestdesetih let življenja najbrž znan le med Arabci, ki so živeli okrog njega, a poglejte kaj je Allah naredil z njegovim življenjem po sprejetju islama. Njegovo ime v tem življenju je povzdignil do te mere, da ga pozna cel svet, in kar je še pomembnejše, njegovo ime je povzdignil tudi na onostranstvu.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

NAPOLEON V EGIPTU

Morda se nek musliman sedaj sprašuje: Kaj ima islam z Napoleonom? Zakaj sploh brati ali proučevati tega kafirja in taguta ? Kakšna korist je v tem? Ena od koristi je, da znaš prepoznati današnje evropske napoleone, ki rovarijo po Bližnjem vzhodu in njihov način propagande. Pogosto pravimo, da se zgodovina ponavlja. Zgodovina ti nudi določene vzorce dogodkov iz preteklosti, katere lahko prepoznaš v sedanjosti in se pripraviš na prihodnost. Današnjih opozorilnih znakov ne zmore prepoznati nekdo, ki ne pozna zgodovine, saj teh znakov ne prepozna v preteklosti. Maj 1798 – Masivna francoska invazijska sila odpluje v Sredozemsko morje. 55.000 mož na približno 300-ih ladjah, katere spremlja 13 bojnih (linijskih) ladij. Na krovu največje, L'Orient s 120-imi topovi, pluje general Napoleon Bonaparte. ''Trinajst bojnih ladij, skupaj 1026 topov, 42 fregat, sledijo še brigantine, eskortne ladje, tovorne ladje, feluke, tartane s topovi, mnoge manjše ladje. Vsega skupaj je 55 vojnih ...