HRBTENICA UMMETA

Ljubezni do Allaha ne moreš kombinirati z ljubeznijo do Njegovih sovražnikov. Koncept el-wela wel-bera pomeni ljubiti in prezirati, pomeni zvestobo in odrekanje. Wela je ljubezen in bližina, bera je odrekanje in distanca. Plemena imajo el-wela wel-bera na osnovi plemenske pripadnosti. Nacionalne države imajo el-wela wel-bera na osnovi narodnosti. Športne ekipe imajo obliko zvestobe in odrekanja. Politične stranke sledijo temu konceptu. Križarji so lojalni svoji religiji. Pripadniki uličnih tolp so zvesti svojim kolegom razbojnikom. Čeprav je njihov koncept zvestobe in odrekanja na nizki stopnji, ga vsi poznajo in prakticirajo. V tem konceptu nimajo iskrenosti in pravičnosti, saj je daleč od Allahovega razodetja in Njegove usmeritve. Svet nima problemov z el-wela wel-bera, dokler le-ta ne temelji na la ilaha illAllah.

Koncept el-wela wel-bera je hrbtenica tega ummeta, saj ponuja način za prepoznavanje sovražnika, ki se mu nato zoperstavimo. Zato zahodni centri moči od svojih agentov v arabskem svetu zahtevajo, naj ta koncept izločijo iz učnega načrta. Tako danes vidimo nekatere muslimane brez hrbtenice, saj pri sebi nimajo tega koncepta. Nekateri imajo zlomljeno hrbtenico, saj so pomešali čiste pomene el-wela wel-bera. Imamo tiste s poškodovano hrbtenico, ki so pred kuffar upognjeni, kakor bi delali ruku.

Koncept el-wela wel-bera ni neka postranska zadeva v islamu, temveč osrednja tema, saj se tiče imana in kufra, tiče se dženneta in džehennema, s tem konceptom ummet doživlja zmage ali trpi poraze. Nekateri munafikin in modernisti želijo prepričati muslimane, da si je ta koncept izmislil Muhammed ibn Abdul-Wehhab pred nekaj stoletji. Nikakor! Koncept el-wela wel-bera je prišel z besedami la ilaha illAllah. Ta koncept je bil prisoten veliko pred Muhammedom ibn Abdul-Wehhabom ali Ibn Tejmijjem in celo veliko pred Allahovim poslancem Muhammedom ﷺ. Vsi poslanci so v svojem pozivu nosili ta koncept.

Vsakemu ljudstvu smo poslali poslanca: “Častite Allaha in izogibajte se taguta.” Med njimi (tj. ljudstvi) so bili tisti, ki jih je Allah usmeril na Pravo pot in pa tisti, ki so po pravici zaslužili zablodo. Zato pojdite po Zemlji in si oglejte, kakšen je bil konec tistih, ki so trdili, da gre pri tem za laž. (Kur'an; 16:36)

Nepoznavanje tega koncepta vas bo vodilo v lojalnost in zvestobo do Allahovih sovražnikov. Širk in kufr morata biti prezirana, to je del koncepta el-wela wel-bera in tudi del tevhida. S tem se seveda večina današnjih modernistov in munafiqin strinja. Vendar ob podrobnem branju Kur'ana lahko opazite, da El-Alim redko omenja sovraštvo do samega širka ali kufra. Na splošno so verzi o sovraštvu do kufra in širka v smislu odvračanja.

Tevhid ni pravilen brez preziranja kufra in širka, vendar se velika večina verzov osredotoča na prezir do samih kuffar, čeprav je prezir obojega del el-wela wel-bera. Fokus je na preziranju kuffar in mušrikin, kar je popolno nasprotje besedam današnjih ponižanih munafikin. Če o odrekanju od kuffar v Kur'anu ne bi bilo nobenega verza razen naslednjega, bi sam po sebi več kot zadostoval.

Zagotovo je za vas dober vzor v Abrahamu in tistih z njim, ko so rekli svojemu narodu: ''Zares se odrekamo vas in tistega, kar častite poleg Allaha. Neverniki smo v vas in očitno bo med nami in vami sovražnost in sovraštvo za vedno, dokler ne boste verovali v Allaha Edinega.'' (Kur'an; 60:4) 

Torej gre za odrekanje od ljudi, ki delajo širk, ter tudi za odrekanje od samega dejanja širka. Monoteist prezira in sovraži širk in mušrikin kot eno celoto.

Kafarna bikum. Zavračamo vas, neverniki smo v vas, odrekamo se vas.

Nekdo bo morda rekel, da so se jih odrekli in sovražili, ker so jih zatirali in zlorabljali. To pogosto slišimo. Vendar je verz več kot jasen, da bo sovražnost in sovraštvo obstajalo do kdaj? Dokler nas ne prenehate zatirati? Dokler nas ne prenehate mučiti? Dokler nas ne prenehate napadati? Dokler nam ne vrnete ozemelj, ki ste jih okupirali? Do kdaj? Dokler ne boste verovali v Allaha Edinega.  

Verz ne more biti bolj jasen. 

Ločiti med širkom in kufrom ter mušrikin in kuffar je kot bi rekel, da je bil džehennem ustvarjen kot prazen prostor, ki gori zaman. Kufr bo vržen v ogenj, kafir pa ne bo. Njihova deviacija indirektno namiguje, da v džehennemu ne bo ljudi. 

Mora nam biti jasno, da je že sam kufr osnova za naš bera od kafirja, če nam škoduje ali nas ljubi, če nas ubija ali ne, če okupira naša ozemlja ali ne. Temelj za bera od kafirja je njegov kufr. Če nekdo utemelji bera na osnovi, ali kafir okupira naša ozemlja, zapira naše sestre ali bombardira naše otroke, s tem smatra, da je čast ljudi vrednejša od časti Allaha. S tem indirektno govori, da je njegova čast ali čast njegove države in ljudstva pomembnejša od zlorabe Allaha. Nifaq je reči, če oseba žali Allaha, da je to stvar med osebo in Allahom. Če pa žali osebo samo, potem bomo sprožili bera. Pozivajo v toleranco, ko kuffar žalijo Allaha in Njegove predpise, ko pa kuffar žalijo njih, potem zahtevajo bera. 

Še več, želijo toleranco z vsemi, a popolno odrekanje od monoteistov, ki branijo Allahovo vero. 

Ta zadeva je tako jasna, da sploh ne bi bilo nobene razprave, če bi upoštevali Kur'an, Sunnet in interpretacije zgodnjega selefa. Allah je v hadisu kudsij rekel: ''Človek laže name, a nima pravice do tega. Žali me, a nima pravice do tega. Laže name, ko pravi: 'Ne bo me ponovno ustvaril, kakor je to prvič naredil,' a prvo stvarjenje ni nič lažje od ponovnega. Žali me, ko pravi: 'Allah si je vzel otroka,' a Jaz sem eden in nespremenljiv, nisem rodil in nisem rojen in nihče mi ni enak.'' (zabeležil Buhari) 

Kaj iz tega izvemo? Vidimo, da je že sam kufr žalitev Allaha. Njihov kufr je razlog za naše odrekanje od njih, saj ljubimo Allaha in sovražimo vsakogar, ki žali Allaha. Če misliš, da kufr ni razžalitev Allaha in da to ni nekaj resnega, potem razmisli o naslednjih Allahovih besedah: 

Govorijo: “Milostni si je vzel otroka!” Zares ste izrekli nekaj skrajno zlobnega! (Kur'an; 19:88-89) 

Allah je rekel, da je to zelo resna zadeva. 

Zaradi tega bi skoraj razpadla nebesa, popokala Zemlja in se zrušile gore … (Kur'an;19:90) 

Zakaj? Kaj je razlog? 

… ker Najbolj milostnemu pripisujejo otroka! (Kur'an; 19:91) 

Religija modernistov in munafikin nima nikakršnega smisla. Kontradiktorna je na vseh nivojih in seveda ne more biti drugače, saj je njihov koncept el-wela wel-bera zahodnega izvora. Res je, da imajo el-wela wel-bera, vendar je bil sestavljen in izmišljen na Zahodu. To ni el-wela wel-bera, ki ga je razodel Allah. 

Bera od kafirja je dejanje srca in zajema vse, kar izhaja iz tega. Fitra je, da oseba z imanom v Allaha sovraži osebo, ki dela kufr Allahu. Kdor ima zamazano fitro, lahko reče: ''Kaj pa če je kafir neveden? Kako jih lahko preziraš, če so nevedni?'' 

Na to bi se dalo odgovoriti na dolgo in široko, a vzemimo odgovor iz njihovih ust, ko pravijo: ''Kafirja sovražiš le, če se bori proti muslimanom in ubija njihove otroke.'' A morda je tudi ta harbi kafir neveden. Zakaj njega ne opravičujete na enak način? Morda ni bil podučen. Morda ima oprane možgane. Morda je odrasel v domu, kjer so sovražili islam. Zakaj bi ga opravičevali z nevednostjo, ko žali Allaha, medtem ko želiš popoln bera, ko gre za žalitev ali napad nate. 

Vi ste tisti, ki ljubite njih, vendar oni ne ljubijo vas; in vi verujete v vse Knjige. In ko vas srečajo, pravijo: “Verujemo,” ko pa so na samem, si iz besa zaradi vas grizejo prste. Reci: “Umrite v svojem besu.” Allah pa zares ve vse, kar je v prsih. (Kur'an; 3:119) 

Poslušajte naslednjo zanimivo izjavo osebe, ki je živela med kuffar v Abesiniji. Veže se zlasti na tiste, ki živijo med kuffar na Zahodu in izgubijo razumevanje koncepta el-wela wel-bera. Z osebo, ki je izrekla naslednje besede, se je v Abesiniji ravnalo skorajda s kraljevskimi častmi, ne kakor z muslimani ravnajo na Zahodu; neprestano so pod drobnogledom, jih odrivajo, zapirajo, izmišljajo obtožbe, se norčujejo iz muslimank, ki nosijo niqab ...

V delu daljšega hadisa zabeleženega v Sahih Muslim (2503) je imela Esma bint Umejs razpravo z Omarjem ibn El-Khattabom. Esma je odgovorila na Omarjeve besede o hidžri ter rekla: ''… Imeli ste privilegij biti v družbi Allahovega poslanca ﷺ, ki je hranil lačne med vami in svetoval nevednim med vami, medtem ko smo bili mi daleč na ozemlju Abesinije med sovražniki …'' 

Sovražniki? Zakaj sovražniki? Zato ker kakorkoli so ravnali z njimi, so bili še vedno kuffar. Sprejeli so muslimane, z njimi ravnali spoštljivo in jih zaščitili pred mekanskimi mnogobožci, ki so zahtevali njihovo izročitev, vendar se je nanje vseeno nanašala kot na sovražnike. Tevhid ostaja prepreka za ljubezen ne glede na dobroto kuffar. Učimo se od Esme bint Umejs in tudi od Omarja, ki je imel z njo razpravo o neki drugi temi, vendar ni rekel ničesar v smislu: ''Kako si drzneš to reči o ljudeh, ki so te sprejeli.'' Če bi se motila, bi Omar to zagotovo izpostavil, saj je bila takšna njegova narava. Njene besede so jasne vsakemu monoteistu. 

Sprejetje ali izgon, dobrodelnost ali zatiranje, bera ostaja nedotaknjen in nespremenjen. Ibn Tejmijje v Medžmu'ul fetawa, vol. 28 pravi: ''Moraš imeti ljubezen do muslimana, četudi te zatira, in moraš imeti sovraštvo do kafirja, četudi je dobrodelen in velikodušen do tebe.'' 

Po osvojitvi Khajberja so judje prosili Allahovega poslanca ﷺ, naj jim pusti ostati in obdelovati zemljo za delež pridelka, pa jim je to dovolil. Abdullah ibn Rewaha je bil poslan, naj oceni razdelitev tega pridelka. V enem izmed teh let so ga judje želeli podkupiti. Bil je na položaju moči, oni pa so bili šibki in pod popolno kontrolo. Zbrali so nakit svojih žena in ga s tem poskušali podkupiti. Ni šlo za to, da bi goljufal pri delitvi in zmanjšal delež muslimanov, potem pa Allahovemu poslancu ﷺ natvezil neko zgodbo. Šlo je za to, ker so se bali, da jih ne bi zatiral in jim odvzel več od dogovorjenega, saj je imel popolno kontrolo nad njimi. Ko so mu ponudili nakit je Abdullah ibn Rewaha rekel: ''O, skupina judov! Prisežem pri Allahu! Vi ste od Allahovih stvaritev med tistimi, ki jih najbolj sovražim, vendar me to ne spodbuja, da bi bil krivičen do vas. Kar ste mi ponudili kot podkupnino je prepovedano. Ne bomo se dotaknili tega.'' Odvrnili so: ''To je tisto, kar podpira nebesa in zemljo.'' Ta kratek del je vzet iz izjemno dolgega hadisa zabeleženega v Muweta Malik (33/1392). V nekaterih drugih predajah Abdullah ibn Rewaha tudi pojasni, da jih ne sovraži zaradi neke osebne zamere: ''Zato ker ste pobijali glasnike vere in lagali na Allaha.'' 

Poglejte pravičnost islama. Tisti, ki nam je rekel, naj sovražimo, je tudi Tisti, ki nam je prepovedal zatiranje in krivičnost. Poanta je, da ne smemo uporabiti ajeta ali hadisa, ki predstavlja Allahovo pravico pri odnosu s kuffar, da bi porušili princip el-wela wel-bera. 

Kot opombo razmislite, kako judje ravnajo z našimi brati in sestrami v Palestini, ko imajo popolno kontrolo v svojih rokah. Poleg pobijanja, zapiranja in pretepanja pravzaprav namerno uničujejo oljčne nasade. 

Naša ljubezen in sovraštvo je določena s strani Allaha, zato je pravična, medtem ko je sovraštvo, ki ga imajo kuffar do nas, neomejeno in neukročeno, saj izhaja iz človeka in njegovih strasti. Posledice njihovega razumevanja sovraštva vidimo v naših državah in na naših ljudeh v Palestini, Indiji, Iraku, Afganistanu, Libiji, Siriji in drugje. Če bi njihovi F-16 in Predator droni lahko govorili, bi nam povedali o grozotah in zločinih, ki so jih zagrešili nad muslimani. Njihovo sovraštvo meče bombe na ljudi, katerih edini zločin so besede: Allah je naš Gospodar. Izvajajo masakre nad otroki v naročju mater, nato pa te masakre prekrijejo, kot da se nič ni zgodilo. To je njihova definicija sovraštva. Zato nimajo prostora za kritiko našega z vero reguliranega sovraštva, ki ni kot njihovo animalistično sovraštvo. Zato mora vsak musliman hoditi pokončno, ko se omeni islam na splošno, in še posebno ko se omenijo principi kakršen je el-wela wel-bera. 

Ko je Ibn Abdil-Berr komentiral besede Abdullaha ibn Rewaha, je rekel: ''Ta zgodba je lekcija, ki nam kaže, da verniku niti sovraštvo v imenu Allaha ne dopušča prestopanja meja in nepravičnosti do tistih, ki jih sovraži.'' 

Et-Tirmizi je zabeležil, da je Abdullah ibn Amr nekega dne zaklal ovco in rekel svojemu služabniku: ''Začni s sosedom judom.'' Vprašal je: ''Mar delitev začnem z judom, naj ti Allah podari dobro?'' Rekel je: ''Slišal sem Allahovega poslanca ﷺ reči: '(Angel) Gabrijel mi je toliko svetoval o sosedu, da sem pomislil, da bo sosed dedoval po sosedu.' '' 

V Sahihu Buhari (1392) je Omar ibn El-Khattab na smrtni postelji svetoval naslednjemu kalifu: ''Priporočam mu, naj se drži predpisov o ehlul-zimma, naj v popolnosti izpolnjuje njihove pogodbe in naj se bori zanje in naj jih ne obremeni (z dajatvami) preko zmožnosti.'' 

Knjige in poglavja o džiziji in haradžu so polne teh predpisov. Če zimmi postane osiromašen, je opravičen plačevanja džizije in se mu podari pomoč iz bejtul-mal (državne blagajne). Če neka vojska napade kafirja pod zaščito muslimanov, potem je muslimanom vadžib (obveza), da se borijo proti tej vojski in zaščitijo kafirja pod njihovo zaščito, saj bi izročitev pomenila neizpolnjevanje zaveze oziroma kršitev pogodbe. 

Kakšna civilizacija je to?! Kakšna pravica je to?! 

Islam uči svet, kaj pomeni civiliziranost. Islam uči svet, kaj pomeni pravičnost.