Preskoči na glavno vsebino

ALI UMMET POTREBUJE ENEGA VLADARJA?

Ummetu mora vladati samo en vladar. Eden od največjih razlogov za razcepljenost in razdeljenost ummeta je odsotnost enega imama; muslimani smo kot čreda ovac brez pastirja. Zato se ob vsakem nemiru in težavi, ko se iz gozda proti nam zapodi volk, razbežimo na vse konce in kraje, volk pa za svoj plen pograbi najšibkejše med nami. Ko je prisoten pastir, ki ščiti svojo čredo in skrbi, da nobena ovca ne zatava predaleč od črede, ummet ostane skupaj.

Allahov poslanec ﷺ je pojasnil, da je imam odgovoren za vse muslimane: ''Zares je vsak od vas pastir in je odgovoren za svojo čredo. Imam je pastir in je odgovoren za svojo čredo. Moški je pastir svoji družini in je odgovoren za svojo čredo. Ženska je pastirica v moževi hiši in je odgovorna za svojo čredo. Služabnik je pastir premoženju svojega gospodarja in je odgovoren za svojo čredo. Vsi ste torej pastirji in vsi ste odgovorni za svoje črede.'' (zabeležila El-Buhari in Muslim)

Prvi pastir v ummetu je imam, vladar muslimanov. Ko se pojavijo neke zadeve širše narave, muslimani nanje ne moremo reagirati efektivno, zato smo nesložni in razdeljeni glede različnih mnenj in predlogov za reakcijo. Poleg tega imajo vsi ti današnji vladarji posameznih državic v t. i. muslimanskem svetu interes edino za zaščito svojih položajev, bodisi v svojih državicah bodisi v svojih regijah. Zato je danes postalo skoraj običajno, da se musliman bori proti drugemu muslimanu, čeprav sta oba napadena od zunanjega sovražnika.

Za enotnost in zedinjenost ummeta je ključnega pomena, da imamo enega imama. To so ashabi razumeli zelo jasno. Dokler ni bilo jasno, kdo bo khalifa, so čakali celo s pogrebom Allahovega poslanca ﷺ. Mar nam to samo po sebi ne pokaže, kako pomembna je ta zadeva?!

Ko so ashabi razpravljali o tem, kdo bo khalifa, so ansar rekli, naj bo khalifa izmed njih, drugi so rekli, naj imajo neke vrste dveh vladarjev, enega od muhadžirin in enega od ansar. Ashabi izmed muhadžirin so to zavrnili in pojasnili, da bodo arabska plemena pripravljena slediti edinole osebi iz plemena Kurejš, saj je imelo to pleme poseben status med Arabci, tako da so položaj khalifa dali Ebu Bekru.

Prisotnost imama, ki vlada v skladu z Allahovo knjigo in ima konstantne posvete s šuro, posvetovalnim telesom, ter ehlul-hal wel-aqd, islamskimi učenjaki in ljudmi z vplivom ter poznavanjem družbenega stanja, je ključni element za združitev ummeta. Eden od razlogov za to je, da razreši neslogo, ko se muslimani o nečem ne strinjajo.

Enako je tudi v majhnih stvareh. Allahov poslanec ﷺ je rekel: ''Ko trojica krene na pot, naj enega določijo za emirja.'' (zabeležil Ebu Davud)

Zakaj? Morda imajo različna mnenja: ''Gremo po tej poti, ali rajši po tisti poti? Ali se bomo ustavili sedaj, ali čez pol ure?'' Kdo bo razrešil in uskladil te ideje in nasvete, če ne morejo najti skupnega jezika? Emir potovanja. Ko pretehta vse predloge, ali ko je slišal razpravo med brati, se bo odločil in imel zadnjo besedo; muslimani na tem potovanju se morajo strinjati.

Če je Allahov poslanec ﷺ zapovedal izbiro vodje za eno samo potovanje, kako bi lahko celoten ummet normalno funkcioniral brez vodje?! Pomembnost obstoja enega imama za celoten ummet ne more biti zanikana. Iz tega razloga nam je Allahov poslanec ﷺ prepovedal upor in borbo proti legitimnemu muslimanskemu voditelju – dokler vlada v skladu z Allahovo knjigo in dokler pri njem ne vidimo jasnega kufra –, četudi je grešnik, saj so njegovi grehi manjše zlo, kot nemiri, revolucije, državni udari in državljanske vojne med muslimani.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...