Ummetu mora vladati samo en vladar. Eden od največjih razlogov za razcepljenost in razdeljenost ummeta je odsotnost enega imama; muslimani smo kot čreda ovac brez pastirja. Zato se ob vsakem nemiru in težavi, ko se iz gozda proti nam zapodi volk, razbežimo na vse konce in kraje, volk pa za svoj plen pograbi najšibkejše med nami. Ko je prisoten pastir, ki ščiti svojo čredo in skrbi, da nobena ovca ne zatava predaleč od črede, ummet ostane skupaj.
Allahov poslanec ﷺ je pojasnil, da je imam odgovoren za vse muslimane: ''Zares je vsak od vas pastir in je odgovoren za svojo čredo. Imam je pastir in je odgovoren za svojo čredo. Moški je pastir svoji družini in je odgovoren za svojo čredo. Ženska je pastirica v moževi hiši in je odgovorna za svojo čredo. Služabnik je pastir premoženju svojega gospodarja in je odgovoren za svojo čredo. Vsi ste torej pastirji in vsi ste odgovorni za svoje črede.'' (zabeležila El-Buhari in Muslim)
Prvi pastir v ummetu je imam, vladar muslimanov. Ko se pojavijo neke zadeve širše narave, muslimani nanje ne moremo reagirati efektivno, zato smo nesložni in razdeljeni glede različnih mnenj in predlogov za reakcijo. Poleg tega imajo vsi ti današnji vladarji posameznih državic v t. i. muslimanskem svetu interes edino za zaščito svojih položajev, bodisi v svojih državicah bodisi v svojih regijah. Zato je danes postalo skoraj običajno, da se musliman bori proti drugemu muslimanu, čeprav sta oba napadena od zunanjega sovražnika.
Za enotnost in zedinjenost ummeta je ključnega pomena, da imamo enega imama. To so ashabi razumeli zelo jasno. Dokler ni bilo jasno, kdo bo khalifa, so čakali celo s pogrebom Allahovega poslanca ﷺ. Mar nam to samo po sebi ne pokaže, kako pomembna je ta zadeva?!
Ko so ashabi razpravljali o tem, kdo bo khalifa,
so ansar rekli, naj bo khalifa izmed njih, drugi so rekli, naj
imajo neke vrste dveh vladarjev, enega od muhadžirin in enega od ansar.
Ashabi izmed muhadžirin so to zavrnili in pojasnili, da bodo
arabska plemena pripravljena slediti edinole osebi iz plemena Kurejš, saj je
imelo to pleme poseben status med Arabci, tako da so položaj khalifa
dali Ebu Bekru.
Prisotnost imama, ki vlada v skladu z Allahovo knjigo in ima konstantne posvete s šuro, posvetovalnim telesom, ter ehlul-hal wel-aqd, islamskimi učenjaki in ljudmi z vplivom ter poznavanjem družbenega stanja, je ključni element za združitev ummeta. Eden od razlogov za to je, da razreši neslogo, ko se muslimani o nečem ne strinjajo.
Enako je tudi v majhnih stvareh. Allahov poslanec ﷺ je rekel:
''Ko trojica krene na pot, naj enega določijo za emirja.''
(zabeležil Ebu Davud)
Zakaj? Morda imajo različna mnenja: ''Gremo po tej poti, ali rajši po tisti poti? Ali se bomo ustavili sedaj, ali čez pol ure?'' Kdo bo razrešil in uskladil te ideje in nasvete, če ne morejo najti skupnega jezika? Emir potovanja. Ko pretehta vse predloge, ali ko je slišal razpravo med brati, se bo odločil in imel zadnjo besedo; muslimani na tem potovanju se morajo strinjati.
Če je Allahov poslanec ﷺ zapovedal izbiro vodje za eno samo potovanje, kako bi lahko celoten ummet normalno funkcioniral brez vodje?! Pomembnost obstoja enega imama za celoten ummet ne more biti zanikana. Iz tega razloga nam je Allahov poslanec ﷺ prepovedal upor in borbo proti legitimnemu muslimanskemu voditelju – dokler vlada v skladu z Allahovo knjigo in dokler pri njem ne vidimo jasnega kufra –, četudi je grešnik, saj so njegovi grehi manjše zlo, kot nemiri, revolucije, državni udari in državljanske vojne med muslimani.
Komentarji
Objavite komentar