ŽIVALSKA FARMA

Knjiga Živalska farma je politična alegorija, ki različne živali uporablja za predstavitev različnih družbenih slojev. Živalska farma je kritika totalitarizma in opozorilo na politično manipulacijo ter propagando, s katero smo vsakodnevno soočeni. Pokaže nam, kako lahko je ljudi zavesti in kako zlahka se plemenit cilj sprevrže v pokvarjenega.

Različne živali predstavljajo različne družbene sloje: prašiči predstavljajo vladajoči sloj, Bokser in konji predstavljajo predan, a naiven delavski razred, ovce predstavljajo zmanipulirane množice, ki brez kritičnega razmišljanja sledijo in se pokoravajo vladajočim slojem ter ustaljenim družbenim normam. Poleg tega posamezne živali predstavljajo določene zgodovinske osebnosti, čeprav pomeni niso nujno omejeni nanje: Lastnik Jones predstavlja zadnjega ruskega carja Nikolaja II. Prašič Major predstavlja Karla Marxa, do neke mere tudi Lenina. Debelinko je Leon Trocki, Napoleon je Josef Stalin. Cvilko je propagandni časopis Pravda. Krokar Mojzes predstavlja krščansko duhovščino, ki sodeluje z oblastmi in poneumlja množice. Psi predstavljajo tajno policijo ali NKVD. Osel Benjamin je moder vendar nepoboljšljivo ciničen, nikoli se ne meša v pogovore, temveč le ponavlja: ''Osli živimo dolgo časa.'' Predstavlja vse, ki imajo jasno razumevanje zgodovine in zmorejo videti preko trenutne situacije.

Kljub temu se zgodba ne osredotoča le na sovjetsko revolucijo, kar avtor George Orwell pojasni tudi sam: ''Če ljudje mislijo, da branim status quo, menim, da je to zato, ker so postali pesimistični in domnevajo, da ni nobene alternative, razen diktature ali laissez-faire kapitalizma.'' Zdi se, da je Orwellov cilj narediti množice budne. Svari nas pred grožnjo totalitarizma, ne da bi nas odvračal od odstranitve naših političnih gospodarjev. Svari nas na možnost, da politiki lahko postanejo diktatorji ali tirani. Z drugimi besedami nas opozarja, da se lahko zadušimo, če bomo jedli hrano. To seveda ne pomeni, da moramo prenehati jesti, temveč naj jemo previdno ob razumevanju, da se nam košček lahko zatakne v grlu, če ne bomo jedli pazljivo.

V 1. poglavju prašič Major govori o svojih načelih, opiše slabo ekonomsko in družbeno stanje na kmetiji ter tudi ponudi rešitev. Seveda ga živali/množice budno poslušajo, čeprav ne razumejo skoraj nič povedanega. Z obljubami jih pridobi na svojo stran. Seveda obubožanih ni težko prepričati, kakor je rekel Karl Marx: ''Revolucija je tri obroke stran,'' kar pomeni, da oseba s polnim želodcem nima razloga za upor, lačnega človeka pa zlahka prepričaš v karkoli. Iz tega razloga tudi na Zahodu množicam dajo točno odmerjeno količino dobrin, ne preveč ne premalo. Če bi imeli preveč, bi bili svobodni, če bi imeli premalo, bi se uprli. Ker imajo ravno toliko, da lahko životarijo, mislijo da so svobodni, čeprav so zasužnjeni.

2. poglavje. Krokar Mojzes s Sladko goro predstavlja krščansko duhovščino, ki je bila vedno steber statusa quo in nadaljnjega izkoriščanja množic, saj je imela tudi sama veliko koristi od tega – od tod tudi rek: (krščanska) religija je opij za ljudstvo. Major umre, vendar je svojim privržencem pustil ohlapne smernice, po katerih se bodo lahko ravnali in jih seveda tudi priredili v svojo korist in za svoj interes, čeprav to morda niti ni bil njegov namen.

In res se upor zgodi, ko so živali lačne, saj jih kmet Jones ni nahranil. Živali so izkoristile priložnost in na farmi izvedle upor. V tem poglavju se že kaže razlika med živalmi in tako dobimo jasen vpogled, kdo bo vladal.

Prašiči oblikujejo sedem zapovedi in jih zapišejo na steno pred nosovi (ali smrčki) vseh. Prašiči torej prevzamejo oblast, vsem zapovejo delo, mleko in jabolka pa vzamejo zase.

3. poglavje. Živali se vržejo na delo in delajo zelo zagnano. Čutiti je veliko delovnega elana in vsi so zelo motivirani. Tako je vedno po revoluciji ali uporu. Množice imajo veliko upanja, zato zelo optimistično zrejo v prihodnost, kar jim daje dodatno energijo za delo in požrtvovalnost. Zazna se klasna delitev, čeprav naj bi bili vsi enakopravni. Prašiči sprejemajo vse pomembne odločitve in resolucije. Ostale živali se morajo pokoravati in seveda to počnejo radostno. Prašiči za utrditev oblasti začnejo ustanavljati različne komiteje oziroma ministrstva.

4. poglavje. Vodstvo želi razširiti revolucijo na sosednje kmetije. Tujino je revolucija prestrašila, zato se začne proti-propaganda in tudi proti-revolucija. Kmet Jones z ljudmi napade kmetijo, saj želi povrniti staro politično ureditev. Tukaj zasledimo alegorijo na proti-revolucionarno vojno (rdeči-beli), ki je divjala po prvi svetovni vojni in oktobrski revoluciji v Rusiji.

5. poglavje. V tem poglavju se pojavi razcep med Napoleonom in Debelinkom (Stalin-Trocki), in sicer zaradi gradnje mlina na veter, ter tudi glede obrambe in zaščite revolucije. Napoleon prevzame oblast s svojo gardo psov, ki jih je kot mladičke jemal materam in jih treniral (indoktriniral) za svojo stvar. Debelinko je izgnan.

Prašič Cvilko postane tiskovni predstavnik ali Napoleonov državni medij; upravičuje njegova dejanja in manipulira z množicami – enako kot je to počel sovjetski časopis Pravda in enako kot to počne velika večina današnjih zahodnih medijev.

6. poglavje. Napoleon sporoči, da bo farma začela trgovati z ljudmi, saj nujno potrebujejo nekaj stvari. Cvilko nemudoma posreduje in živali prepriča, da sporazumov in odlokov o prepovedi trgovanja z ljudmi nikoli ni bilo.

Prašiči se preselijo v hišo – Cvilko živali prepriča, da prašiči potrebujejo rezidenco, kjer bodo učinkoviteje opravljali svoje delo. Spanje v postelji z rjuhami je še naprej prepovedano, vendar spanje v postelji brez rjuh postane dovoljeno.

7. poglavje. Zunanji svet je začel širiti propagando, da živali na kmetiji umirajo od lakote, da bodo vsak trenutek umrli, da se bo vrnila stara ureditev, torej širijo strah pred lakoto, boleznimi, celo kanibalizmom.

Napoleon kot pravi diktator in tiran dneve preživlja v hiši obkrožen s psi. Pojavlja se le ceremonialno v spremstvu garde. Debelinko preko medijev ''postane'' tajni agent Jonesa in grešni kozel za vse, kar je narobe. Na kmetiji ''obstajajo'' še nekateri tajni agenti. Živali morajo biti pazljive na vsakem koraku in sumljive osebe prijaviti oblastem. Napoleon sam sebi podeljuje medalje. Zgodi se tudi eksekucija živali (vohunov), ki naj bi sodelovale z Debelinkom.

8. poglavje. Šesta zapoved je spremenjena oziroma ji je dodano: Nobena žival naj ne ubija drugih živali brez vzroka. Napoleon utrjuje svojo oblast. Ima celo svojega Maksima Gorkija, Minimusa, ki spesni pesem v Napoleonovo čast. Izobesijo tudi njegovo sliko – kult čaščenja osebnosti. Prašiči začnejo piti alkohol, zato spremenijo še eno zapoved oziroma ji dodajo: Nobena žival naj prekomerno ne pije alkohola.

9. poglavje. Boksač vidi smisel življenja le v delu. To oblasti seveda želijo od delavskega razreda. Delaj čim dlje in po upokojitvi čim prej umri, da nimajo prevelikih stroškov s teboj.

Mladiči prašičev se ne smejo mešati z mladiči drugih živali. Uzakonjeno je, da se mora vsaka žival umakniti, ko na ulici sreča prašiča.

10. poglavje. Prašiči začnejo hoditi po dveh nogah – konec revolucije.

Na koncu ostane le še ena zapoved: Vse živali so enakopravne, toda nekatere živali so enakopravnejše od drugih. Napoleon kadi pipo, uporablja bič in nosi frak. Ko prašiči in ljudje sedijo skupaj za mizo, se smejijo Pilkingtonovi opazki: ''Če se vi borite z vašimi nižjimi živalmi, se mi borimo z našimi nižjimi razredi.''

Na koncu odpravijo besedo tovariš, spremenijo zastavo in ime kmetije iz Živalske farme spremenijo nazaj v Graščinska farma.

Torej vrnitev v staro ureditev, kar se najbolje vidi v zaključni situaciji, v prav zadnjem odstavku, ko prašiči in ljudje sedijo skupaj za mizo, ostale živali pa jih skozi okno opazujejo, vendar med njimi ne opazijo nikakršne razlike. Prašiči so postali ljudje (ali obratno?) – postanejo izdajalci.

Skozi knjigo se srečamo s številnimi slogani in parolami kot recimo: ''Štiri noge dobro, dve nogi slabo,'' kar ovce, ki so trobilo za zavajanje in preusmerjanje pozornosti, neprestano ponavljajo - seveda na signal prašičev - ko želijo zmesti ali utišati druge živali, ki imajo morda neko svoje mnenje. ''Če Napoleon tako pravi, bo že moralo biti prav. Napoleon ima vedno prav,'' kar predstavlja slepo pokornost voditelju ali politiku in pomanjkanje kritičnega razmišljanja. ''Še bolj bom delal,'' so besede, ki jih Boksač izgovarja, da se motivira za neumorno delo, čeprav oblasti tega ne cenijo in tega nikoli ne bodo cenile.

Predvsem bi se rad osredotočil na naslednji ponavljajoč slogan v knjigi: ''Jones bi se vrnil. Jones bi prišel nazaj.'' Te besede prašiči izgovarjajo, kadar se živali začnejo spraševati o njihovem načinu vodenja. Prašiči s tem želijo reči, da bi se brez njihove avtoritete živali vrnile v služenje kmetu Jonesu. Ideja, ko režim sam sebe postavi za edino alternativo slabim pogojem, je izjemno močna in prepričljiva. Tudi knjiga sama je bila pogosto napačno interpretirana na tak način, kakor bi bil kapitalizem edina alternativa komunizmu ali totalitarnim diktaturam. In običajno ljudje to sprejemajo, če pa nekdo temu nasprotuje, ali najde tretjo možnost, potem seveda slišimo blejanje: ''Štiri noge dobro, dve nogi slabo!''

Živali so bile prepričane, da so prašiči edina alternativa Jonesu. Ljudje – predvsem zahodnjaki – mislijo, da je totalitarizem edina alternativa kapitalizmu. Površno in plitko branje te knjige lahko poda sporočilo: ''Kapitalizem dobro, komunizem slabo.'' Ta knjiga, za katero ste tudi sami morda mislili, da zagovarja kapitalizem, pravzaprav povsem jasno kritizira kapitalizem. Če mislite, da ta knjiga zagovarja idejo, da ni nobene alternative razen totalitarne diktature ali kapitalizma, se močno motite. Zelo jasno je, da živali ne potrebujejo ne Jonesa ne Napoleona. Če Živalsko farmo berete dovolj pozorno, boste opazili, da so bile živali najbolj srečne v tistem kratkem obdobju, ko jim ni vladal ne Jones ne Napoleon. Opazili boste, da tako kapitalizem kot totalitarna diktatura upravičujeta svojo oblast z nasprotovanjem eden drugemu in prav tega drugega označujeta kot edino seveda slabšo alternativo.

Ni nam potrebno igrati njihove igre; morda ste verjeli in še vedno verjamete, da ni druge alternative, kakor so verjele vse živeli na Živalski farmi, vendar ni tako.

Napoleoni vam govorijo, da so Jonesi edina alternativa, Jonesi pa vam govorijo, da so Napoleoni edina alternativa. Obstaja druga boljša alternativa, čeprav jo oblasti skupaj z mediji prikrivajo in skrivajo pred ljudmi, vendar je kljub temu nikoli ne bodo mogli ugasniti.