SPLOŠNA DEKLARACIJA ČLOVEKOVIH PRAVIC

Zahodne vrednote in prepričanja so nepraktične v stvarnem življenju, zato jih na Zahodu redno suspendirate. To je pomembna razlika med zahodnim pristopom k vrednotam in islamskim pristopom k vrednotam. Ne trdim, da je ta pristop edinstven samo za islam, vendar je vsekakor zahodni pristop edinstven za vas. Zahod mora razumeti – če ljudje želijo imeti vsaj malo upanja za pobeg tiranskemu sistemu, pod katerim životarijo –, da so vaše vrednote idealistične in utopične v s smislu: ''Tako bi izgledal popoln svet. Če bi živeli v utopiji, bi imeli takšne vrednote.'' Vendar stvarnost ni takšna, zato vaše vrednote v večini primerov niso uporabne in zato se jih mora suspendirati dokaj pogosto. Iz tega razloga pogosto prevzamete drugačen pristop, ki nasprotuje vašim vrednotam.

Islamski pristop in pristop večine nezahodnega sveta se veže na funkcionalnost vrednot. Realen svet je točno določen, stvarnost je določena, vrednote pa ti zagotavljajo sredstva za normalno krmarjenje po svetu, kakršen dejansko je, ne kakršen bi moral biti, če bi bil popoln in idealen. Islamske vrednote nagovarjajo stvarnost življenja, stvarnost sveta in stvarnost človeškega stanja, ter zagotavljajo pravila in kodeks obnašanja v situacijah, ki dejansko obstajajo v svetu. Torej praktičen vrednostni sistem, ne idealističen.

Iz tega razloga so v kriznih situacijah vaši odzivi kot po pravilu v nasprotju z vašimi idealističnimi vrednotami. Ker nimate vrednostnega sistema, ki bi nagovarjal dejansko stvarnost življenja, morate ad-libitum improvizirati, saj vaš vrednostni sistem ne nagovarja krizne situacije, medtem ko islamski vrednostni sistem temelji na praktični stvarnosti. To je ključna razlika.

Logično je, da teh idealističnih utopičnih vrednot ne morete prakticirati, saj se jih ne more prakticirati v vseh situacijah, kar pomeni, da v samem bistvu niti ne verjamete v te vrednote. Morda vanje verjamete le v smislu življenja posutega s cvetjem: ''Moralo bi biti tako,'' vendar svet več kot očitno ni popoln, zato so vaše vrednote neadekvatne in zato se v določenih situacijah počutite tako raztegnjeno ter razvlečeno. Situacija nato vodi v osebno izbiro posameznika, naj naredi, kar misli, da je pravilno, moralno in etično, to pa v večini primerov nikoli ni pravilno, saj sta srce in razum lahki tarči za osebni interes in osebno korist. Seveda lahko prepričate druge in tudi sami sebe, da je namera neke odločitve čista za korist družbenega dobrega, državo, pravico ali karkoli, vendar kljub temu obstaja visoko tveganje za osebno korist, saj smo ljudje neverjetno dobri pri laganju sami sebi in upravičevanju razlogov, poleg tega pa se ljudje zelo težko odrečemo nečemu, kar si želimo zase, zlasti če nam pravilno in moralno ni bilo pojasnjeno s strani vrednostnega sistema.

Tudi če pogledamo ''univerzalno'' Splošno deklaracijo človekovih pravic. Sporna je že sama predrznost jemanja pravice, da za celotno človeštvo odločiš, kakšne so njihove pravice. Pravice ti je podaril in določil Stvarnik. Sedaj pa trdijo, da ti je pravice podelil in določil OZN skupaj z Eleanor Roosevelt. Neverjetna predrznost in ošabnost misliti, da imaš avtoriteto za takšne odločitve, ki se vežejo za vse ljudi na vsakem mestu v vsakem obdobju in v vseh okoliščinah.

Najbolj ironično pri tem je, da se ta deklaracija v kontekstu zgodovine bere, kot bi jo napisal neposlušen učenec, ki mora na tablo za kazen desetkrat napisati zagrešene prestopke in se obvezati, da jih nikoli več ne bo storil. Točno tako je videti, kajti če preberete vse točke v deklaraciji, so navedene le stvari, katere je Zahod zgodovinsko odrekal ostalim ljudem po svetu. S to deklaracijo se je Zahod domnevno obvezal, da tega ne bo več počel, vendar vse te stvari kljub temu še naprej počne.

V bistvu je ta deklaracija postala le instrument, s katerim Zahod lahko obtoži ostale za kršitve, ki jih je zgodovinsko počel sam in katere počne vse do dandanes. Naredili ste seznam, s katerim obtožujete druge, medtem ko sami ta seznam kršite v največji meri in v največjem številu točk. Ta dokument bil zapisan le z namenom prisile za globalni Jug in Vzhod, da bi si Zahod podredil ljudstva teh področij. S temi obtožbami o kršenju človekovih pravic potem spodkoplje suverenost določene države.

Druga plat tega je zopet ta pokroviteljski in aroganten odnos do ostalega sveta: ''Mi na Zahodu razumemo človekove pravice, ostali nimate pojma.'' Zakaj mislite, da ljudi v New Yorku in Eleanor Roosevelt skrbi za človekove pravice nekoga v Namibiji, Panami, Laosu in Kuvajtu?! Zakaj mislite, da njih bolj skrbi za človekove pravice v teh državah od samih ljudi, ki tam živijo?! Ali hočete reči, da ti ljudje ne poznajo svojih pravic in da jim mora pravice razložiti nekdo iz New Yorka? Ali želite reči, da se ti ljudje ne zavedajo, kdaj so kršene njihove pravice, zato jim morate to povedati vi?

Zakaj mislite, da je tako? Zato ker se v samem bistvu krši pokornost Zahodu. Ko neka država ne potrebuje več zahodnega odobravanja, kar je običajno zaradi večje stopnje suverenosti te države, sami definirajo, kaj so pravice različnih skupin ljudi. Kako si drznejo, kajne?! Odločati sami zase! Nezaslišano!