PREFINJENOST

Ena od negativnih posledic zahodnjaške materialistične kulture je spodkopavanje resničnega samo-izpopolnjevanja oziroma tega, čemur pravijo self-improvement. Zavedam se internetne nasičenosti z guruji za samopomoč in s promocijami zelo plitke verzije izboljšanja sebe ali izpopolnitve sebe, kar je običajno izraženo s slogani kot so ''najboljša verzija samega sebe'', ali ''bodi boljši danes, kot si bil včeraj'', ali ''bodi moški z visoko vrednostjo'' in podobno. Vsi ti slogani in koncepti nekako delujejo kot instagram verzija biti boljši. Vse te teorije se v osnovi vežejo na tri glavne cilje: boljša telesna pripravljenost, boljše upravljanje in izkoristek časa in višji prihodek. Ne pravim, da ti trije cilji nimajo nikakršne vrednosti, vendar na nikakršen način ne spadajo v klasičen način razumevanja samo-izpopolnjevanja, še manj pa je to islamski pogled oziroma stališče glede te teme.

Ne glede na to, kako uspešni ste pri doseganju teh treh ciljev, to na nikakršen ne bo izboljšalo vašega moralnega ali etičnega karakterja. Lahko ste odlično fizično pripravljeni, zelo produktivno izkoriščate svoj čas in ste zelo premožni, poleg tega pa ste popoln sociopat. Vse te ''najboljše'' verzije niso pravzaprav nič boljše od katerekoli ostale verzije, vsaj kar se tiče moralnega ali etičnega pogleda. Vendar sploh ne želim govoriti o tem; govoriti želim o prefinjenosti.

Naj vam podam morda niti ne tako hipotetičen primer. Recimo, da delate v podjetju, kjer spoznate sodelavca, ki opravlja bolj kot ne podobno delo kot vi. Vse, kar veste o njem je, da vedno opravi svoje delo, redno prihaja v službo, včasih gre na bolniško, včasih na dopust, v službi med odmori večinoma nekaj bere na telefonu, ali nekaj posluša preko slušalk. To je večinoma vse, kar veste o njem. Nekoč vas povabi k sebi domov, da vam pokaže, kako je v kletnih prostorih uredil prostor za telovadbo in tako navežete tesnejši stik. V naslednjih mesecih preko pogovorov z njim spoznate, da je včasih delal kot mehanik in da se razume v računalniško opremo. Spoznate, da ima svoj youtube kanal in da je posnel nekaj kvalitetnih predavanj. Ko se pogovarjate z njim, spoznate, da razume razvoj evropskih ekonomij in delovanje evropskega gospodarstva. Nato izveste, da odlično govori angleško in da je bil v podjetju izvoljen na položaj, s katerega se bo do neke mere zavzemal za dobrobit delavcev, predvsem pa bo prisostvoval na sejah, kjer se bo poročalo o vplivih gospodarstva na poslovanje podjetja. Ko sta skupaj v službi, se pogovarjata o filozofiji, zgodovini in celo religiji.

Kar naenkrat spoznate, da ta oseba ni samo še en sodelavec, temveč v vaših očeh postane veliko bolj impresiven.

Vsi ti vidiki njegovega življenja mu ne prinašajo nič dodatnega zaslužka, ne povečujejo njegovega družbenega statusa, ne naredijo ga slavnega. Vse te stvari je dosegel za svojo notranjo obogatitev in prefinjenost, kajti notranji človeški potencial gre lahko v neizmerno širino, globino in rast. Vendar materialistična kultura ne promovira tega negovanja. Vsi cenimo, ko pri nekomu vidimo kaj takega, ne moremo biti neimpresionirani, vendar nas materialistična kultura sama ne spodbuja, da bi si prizadevali za prefinjenost in notranji razvoj, ki bi bil cilj sam po sebi. Spodbuja nas, da si prizadevamo za sposobnosti, katere lahko monetiziramo, in izobraževanje, ki nam daje prednost pri naših karierah. To je kriminalno malomarno v odnosu do notranjega bogastva, ki ga potencialno lahko dosežemo. Kaj človeško bitje je in kaj lahko postane, ne bi smelo biti zreducirano na golo vrednost na tržišču. Ljudje nismo blago. To ni civiliziranost, temveč pravo nasprotje. Civilizirane družbe proizvedejo ljudi, ki ustvarjajo, kultivirajo in cenijo izjemnost, prefinjenost ter sofisticiranost samo po sebi, saj to vsakega posameznika v družbi naredi za kvalitetnejšo osebo, ki dodaja k bogastvu kulture.

Ob tem mi pridejo v misli besede ashaba, ki je komentiral natančen, pedanten in discipliniran način, kako je Omar ibn El-Khattab jedel svojo hrano, četudi je šlo le za kruh in olivno olje. To je simbol vzvišene kulture in prefinjenosti med prvo generacijo muslimanov. Omar ibn El-Khattab je bil drugi kalif in poznavalec parfumov oziroma dišav. Ebu Bekr Es-Siddik je bil prvi kalif in odličen poznavalec rodoslovja arabskih plemen in klanov. Osman ibn Affan je bil tretji kalif in izjemno sramežljiva oseba.

To je civiliziranost. Islamska civilizacija je bila civilizacija v pravem pomenu besede, ker je civilizirala ljudi. Včasih so bila – tudi v Evropi – veliko večja pričakovanja glede stopnje sposobnosti in poznavanja različnih področij, ki morda nimajo ničesar skupnega z zaslužkom, poslom ali popularnostjo. Obstajala je višja spodnja meja, ki je določala, kaj posameznika naredi za zrelo in odraslo osebo, celostno in prefinjeno osebo. Goli materializem je povzročil votlost in plitkost kulture ter bankrotiral družbeni potencial, posamezniki pa se soočajo z zakrnitvijo notranje rasti in tako človeški potencial postane neizkoriščen in posledično opustošen. Vzemimo naslednji banalen primer: Na youtubu recimo lahko naletite na oglas, ki govori o tem, kako postati avtor, ne da bi sami napisali knjigo; kot da to ne bi bilo nekaj preziranja vrednega. Vendar če prinese zaslužek, potem je ostalo povsem nepomembno, kajne?

Poanta: Naučite se stvari iz razloga, ker boste zaradi tega bolj celostna oseba. Delajte stvari iz razloga, ker boste zaradi tega sposobnejša oseba. Pridobite znanje in osvojite talente za izboljšanje svoje prefinjenosti, ne le zaradi golega tekmovanja na tržišču.