Preskoči na glavno vsebino

OBRNIMO PLOŠČO

Medtem ko se v Gazi odvija izraelski masaker nad muslimani, številni novinarji ali medijske osebnosti na intervjujih ali debatah z muslimani, takoj na začetku pogovora postavijo vprašanje: ''Ali obsojaš, kar je Hamas storil 7. oktobra?'' Pred sedmim oktobrom so takšne pogovore začeli z vprašanjem: ''Ali obsojaš napad na Charlie Hebdo?'' še pred tem, ali obsojaš napad, ki se je zgodil 11. septembra in podobno. Iz tega izhodišča se potem razvije rdeča nit pogovora. Na ta način je musliman skozi celoten pogovor v defenzivi in se mora domnevno opravičevati za vsako dejanje, ki ga je storil nek drug musliman. 

Pogosto se sprašujejo tudi, ali je islam zmožen mirnega sobivanja z Zahodom? 

V bistvu takšnih vprašanj ni niti približno razumno spraševati muslimanov. Nikakor ni razumno zahtevati od muslimanov, naj Zahodu dokažejo, da smo zmožni miru z drugače mislečimi. In tega nam že kar nekaj časa ni potrebno dokazovati. To vprašanje mora biti popolnoma obrnjeno: ''Ali je Zahod zmožen sobivati z muslimani?'' kajti od njih smo videli zelo malo, kar bi nam pokazalo, da so zmožni sobivanja z nami. Katera t. i. muslimanska država je v nedavni zgodovini napadla neko zahodno državo. Katera t. i. muslimanska država je v nedavni zgodovini izvedla bombne napade na civiliste v zahodni državi? Popoln absurd, ki demonstrira epsko stopnjo kompleksa superiornosti, vase zagledanosti in domišljavosti. Če pogledate nedavno zgodovino sveta: Palestina, Somalija, Libija, Irak, Sirija, Afganistan, potem pa od muslimanov zahtevati, naj dokažejo, ali so sposobni mirnega soobstoja z drugače mislečimi. 

To je prva stvar, torej številni primeri bolestnega nasilja in agresije napram muslimanom. 

Druga stvar je, da imajo prav vse države v t. i. muslimanskem svetu, izjema je do neke mere Iran, dobre diplomatske in trgovinske odnose z EU, Britanijo in ZDA. In najbolj tesne odnose z Zahodom imajo Savdska Arabija in Zalivske države, ki so domnevno med najbolj fundamentalnimi. Kljub temu so najboljši zavezniki Zahoda.

Če pogledamo dejansko realnost, obstajata torej dve možnosti s stališča Zahoda: ali ste naši zavezniki, ali ste naše žrtve. Zakaj torej Zahodu ni potrebno dokazati, ali so zmožni miru.

Na neki debati, ko se Jordan Peterson spraševal prav navedeno in seveda dvomil, da so muslimani zmožni miru, je nato neprestano izpostavljal razkol med sunniti in šiiti, kar njemu pove, da hiša islama ni bila usklajena in spravljena v red. Zakaj misli, da bi morali to storiti? Te njegove besede zvenijo dokaj totalitarno. Muslimani nimamo inkvizicije, dr Peterson. Oni imajo svoje prepričanje, mi imamo svoje prepričanje. Že dejstvo, da šiiti v t. i. muslimanskem svetu obstajajo kot manjšina, je dokaz, da muslimani zlahka živijo in soobstajajo z ljudmi, ki imajo drugačno veroizpoved ali prepričanje. V t. i. muslimanskem svetu živijo kristjani, judje, šiiti, ateisti in tudi vsi ostali. Mi imamo svoja prepričanja, oni imajo svoja, nikogar se ne prisiljuje. 

Torej naslov celotne debate je bil, soobstajati z ljudmi, s katerimi se ne strinjaš, potem pa trdi, da je pomanjkljivost z naše strani, ker nismo iztrebili šiitov. Obstoj šiitov in vseh ostalih nemuslimanov v t. i. muslimanskem svetu je dokaz, da soobstoj z drugače mislečimi ni nov fenomen za muslimane, in da smo tega še kako dobro zmožni. 

Zato se zopet vračamo na zgornje vprašanje: Ali je tega zmožen Zahod? Mi to počnemo že ves čas, skozi celotno zgodovino. Kar se tiče zahoda, pa ne vidimo dobrih znakov še manj pa dokazov. Že to namigovanje Petersona o šiitih govori prav nasprotno. Po njegovem mnenju je treba najprej izkoreniniti drugače misleče, da bi potem lahko v miru sobivali z njimi. Seveda je prav to mentaliteta tipičnega zahodnjaka s kompleksom superiornosti: ko se nam boste podredili in sprejeli naš način življenja ter naše ideologije, bomo mirno sobivali, do takrat pa izvajali masakre. 

Zato pravim, da se mora Zahod dobro pogledati v ogledalo, saj je odgovoren za neprimerljivo več krivic kot muslimani, zatiskanje oči in tlačenje glave v pesek pa teh krivic ne bo izbrisalo, kot da se ne bi zgodili. 

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

VSAKA PTICA LETI K SVOJI JATI

V današnjem času na internetu lahko zasledimo poplavo nekih t. i. podkasterjev ali svetovalcev, ki zase pravijo, da sledijo gibanju rdeče tabletke ( red pill movement ), kot so recimo Andrew Tate, Fresh & Fit, Mahdi Tijani, do neke mere tudi Jordan Peterson in podobni. Treba je poudariti, da so te njihove filozofije in pogledi na odnose med moškimi in ženskami le reakcija na feminizem, a če smo iskreni je tudi evropski feminizem reakcija na endemične predsodke do žensk v t. i. zahodni civilizaciji. Teorija rdeče tabletke na Zahodu ni nič novega, saj imajo dolgo zgodovino povezano s podcenjevanjem žensk s strani krščanstva, tj. s cerkvenimi pravili in dogmami. Teorija rdeče tabletke je v samem bistvu le ponovno rojstvo teh prezirajočih pogledov na ženske, ki so na Zahodu vedno obstajali. Razlika je le, da imajo danes oporno točko v nekih kvazi-znanstvenih ugotovitvah namesto v bibličnih besedilih, kot je bil to primer v preteklosti. V preteklosti so dokazovali z Evo in njenim domn...

RAZMIŠLJANJE O POGLAVJU EL-ASR

V tem kratkem poglavju, ki ga sestavljajo trije verzi, je predočen popoln program za človeško življenje s stališča islama. V njem je izkazana rdeča nit islamskega pojmovanja vere. V toku časa, v vseh stoletjih obstoja človeka je le ena civilizacija vzpostavila program koristen vsem skupinam ljudi. To poglavje predstavlja pot odrešitve, vse ostalo je propad in izguba. Imam Eš-Šafi'i je rekel: ''Če bi Allah razodel le to poglavje, bi zadostovalo.'' Pri času, resnično je človek na izgubi, razen tisti, ki verujejo in delajo dobro, ter si priporočajo resnico in si priporočajo potrpežljivost. (Kur'an; 103:1-3) Et-Taberani je z verodostojno/ sahih verigo prenašalcev zabeležil, da se dva moža izmed ashabov ne bi sestala, a da si pred razhodom ne bi recitirala tega poglavja. Zakaj? Kaj je v tem poglavju posebnega? Če bi gledali po čim večji nagradi in čim večjem blagoslovu, potem bi najbrž recitirali poglavje El-Fatiha ali El-Ikhlas, katerih nagrada za samo recitaci...