Vsi vemo, da Zahod daje veliko mero pomembnosti in vrednosti nasilju, to smatrajo kot nekakšno vrlino. To je enostavno njihova karakteristika in tako je bilo skozi celotno zgodovino. Morda to izvira iz njihovih ubogih in težkih pogojev bivanja iz časa, ko se je njihova t. i. civilizacija pojavila. Evropa je hladna, negostoljubna, podnebje je nepredvidljivo, regija nima obilo naravnih bogastev, bilo je malo rodovitne in kvalitetne prsti za poljedelstvo itn. Evropejci so se vedno morali boriti za preživetje. Sodoben stereotip zahodnjaka kot mehkega in razvajenega je nov pojav, saj takšni niso bili nikoli v zgodovini. Materialni resursi so bili zelo pomembni in če so z določenim sredstvom lahko povečali ali pridobili materialno bogastvo, je to sredstvo po definiciji postalo dobro in občudovanja vredno.
Evropejci v svojih različnih poganskih verovanjih in
religijah niso imeli usmeritve, s katero bi si lahko pomagali pri soočenju z
relativnim pomanjkanjem in prikrajšanostjo. Zato dajejo prednost uspešni pridobitvi materialnega bogastva, ki je zanje najvišje dobro. Ni jim pomembno,
če je pridobitev teh sredstev dosežena z nasiljem in krivico, niti če je
dosežena z goljufijo, krajo ali prevaro. Če nasilje in pretkanost deluje, potem
ju je smiselno uporabiti. Če nasilje in pretkanost uspe, potem zanje to pomeni, da sta
miroljubnost in iskrenost nepraktični vrlini. Tako nepraktična vrlina po
njihovem mnenju pomeni slabost. Z drugimi besedami, če ti prepreči pridobitev
materialnega bogastva, potem je kategorično napačno. To seveda velja za vse
resnične civilizacijske vrednote, naj bo to miroljubnost, resnicoljubnost,
pravičnost, zadrževanje, sočutje, žrtvovanje, čast ali karkoli. Nobena od teh
vrednot si v njihovih očeh ne zasluži spoštovanja, zlasti če odvrača od
osvajanja in plenjenja.
Ta drža je bila še dodatno zakoreninjena z dejstvom, da jim je v praksi omogočala dejansko zavojevanje, osvojitev in plenjenje superiornih kultur in civilizacij, ki so se držale teh t. i. nepraktičnih vrlin. Stališče in sporočilo je: ''Če bi bili boljši od nas, ne bi imeli vaših stvari, oziroma vam jih ne bi mogli vzeti. Če bi bila vaša civilizacija boljša, vas ne bi mogli osvojiti. Vaša civilizacija je nerazvita, ker smo vas uspeli osvojiti. In ker smo vas uspeli osvojiti, smo boljši. Vendar brez panike, sedaj vas bomo civilizirali.'' Njihova retorika še bolj pa njihova dejanja jasno kažejo, da čutijo prezir do vseh vrlin, moralnih vrednot in principov, ki ovirajo pridobivanje materialnega bogastva.
Materialno bogastvo danes lahko prevedete tudi v
produktivnost. Karkoli ovira produktivnost je omalovaževano ali odkrito
prezirano, četudi je to vest, zaupanje, zdravje in celo starševstvo. Želijo te
indoktrinirati, da je vsak drug prednostni sistem arhaičen, zastarel in
nazadnjaški, ki je nekompatibilen s t. i. sodobnostjo. Zato njihovo modernost
ali sodobnost lahko prevedemo kot gonjo za materializmom, ki moralne vrednote
in principe smatra za dekoracijo, katera se ne sme mešati v produktivnost.
Celotna njihova t. i. civilizacija se je razvila in bila
gnana z obsesijo materializma, kar se je razvilo v posvečevanje vsakogar, ki je
uspešno pridobil obilje materialnih dobrin in sredstev. Tisti, ki so si nakopičili
največ bogastva, ti so smatrani za najbolj občudovanja vredne, najbolj
spoštovane, najpomembnejše, celo najbolj častne in najmodrejše ljudi v družbi.
Zato je celoten sistem oblikovan na način, da služi takšnim ljudem in jih
idealizira, poveličuje in se jim priklanja. Tako je vse od časa evropskih warlordov
in fevdalcev ter vse do današnjih lastnikov kapitala in politikov.
Bogastvo je temelj avtoritete, tako razmišljajo in s tem ne
govorim nič novega, vsem nam je to popolnoma jasno. Zato nam ne bi smelo biti
čudno, da vsak evropski politik ne bo izbiral sredstev za prihod na oblast, še
manj pa jih bo izbiral na oblasti, da poveša svoje osebno blagostanje.
Večino ljudi so tudi uspešno indoktrinirali, da se z moralnimi
vrednotami in principi lahko baranta in se jih zavrže, če ovirajo prihod do
cilja, saj je konec koncev edina pomembna stvar materialen uspeh. A dejansko je
to v samem bistvu mentaliteta roparja ali plenilca. Če roparju prostovoljno
predaš, kar si želi, ti najbrž ne bo škodoval. Če se mu upiraš, bo uporabil
silo. Povsem enostavno: cilj opravičuje sredstva.
Zato moramo biti muslimani izjemno previdni in pozorni. Kajti,
če zavržemo vse superiorne lastnosti in karakteristike naše civilizacije, potem
bomo postali zares inferiorni, saj se bomo priključili igri, katero zahod obvlada
in v kateri blesti, tj. igro neusmiljenega nasilja in materializma. To je
podobno kot bi se športnik neke discipline priključil tekmovanju v nekem drugem
športu; kot bi šel golfist ali šahist v ring z boksarjem. Izid bi bil znan
vnaprej, in sicer zaradi nekompatibilnosti pridobljenih spretnosti. Če se bodo ljudje
globalnega Juga ter Vzhoda, ki imajo bolj prefinjene, bolj zrele in bolj razvite
kulture ter civilizacije, še naprej strinjali igrati barbarsko igro Zahoda, se
v bodo v prihodnosti težko znebili okov na rokah. A počasi se ring že spreminja
v šahovnico, le da so evropski politiki zelo počasni pri dojemanju tega.
Komentarji
Objavite komentar