Preskoči na glavno vsebino

BOGAT, VENDAR VOTEL

Večino bogastva, ki ga trenutno ima Zahod, je ukradenega; vso bogastvo je rezultat plenjena in eksploatacije, rezultat pohlepa in zatiranja. In prav zaradi tega so vedno najglasnejši pri pridigah o človekovih pravicah in svobodi. Pri tem gre le za metanje peska v oči. Ko recimo rečeš, da je islamska civilizacija superiorna, običajno dobiš sledeče ugovore: ''Zakaj je potem toliko muslimanskih držav revnih? Kako da smo mi na Zahodu izumili skoraj vso tehnologijo modernega sveta? Zakaj vsi želijo priti na Zahod, če smo tako slabi …'' Noben od teh in podobnih argumentov ni argument za resnično civilizacijsko avtoriteto ali superiornost. Noben od teh argumentov ni moralni argument. Niti en od teh argumentov ne utemeljuje superiornih zahodnih vrednot. Vsi ti argumenti so materialistični argumenti, razlog za to pa je, ker takšni ljudje nimajo pravilnega razumevanja za ustrezno določitev civilizacijskih vrednot, tj. ne razumejo, kaj neko civilizacijo naredi resnično civilizirano.

Odgovor na njihove zgoraj naštete argumente je lahko vsakič isti. Odgovor je: Brutalno nasilje in zatiranje. Domišljajo si, da materialna vrednost definira moralno vrednost. Kot bi rekli: ''Če nas naše nasilje in divjaštvo naredi bogatejše od vas, potem to naredi našo civilizacijo boljšo.'' Nikakor. To le naredi vašo t. i. civilizacijo bolj nasilno in divjo. To pomeni, da plenite in zatirate bolje od dejansko civiliziranih narodov, saj civilizirani narodi tega običajno ne počnejo.

Ljudje ugovarjajo, ko muslimani rečejo, da je muslimanski ummet (skupnost) najboljši ummet, ki se je kadarkoli pojavil na svetu. Nekateri pravijo, da je to odmev Iblisovega napuha. Nikakor. To lahko rečemo in to lahko trdimo iz dveh razlogov. Tega ne trdimo, ker bi si mi tako domišljali, temveč ker je Allah tako rekel v Kur'anu. Če zanikaš to realnost, potem zanikaš Kur'an. Drugi razlog za to trditev je, ker zgodovina priča o tem, čeprav vedno poskušajo skriti islamsko zgodovino ali zmanjšujejo njeno pomembnost. Vendar jo kljub temu vsakdo lahko poišče in spozna. Če sem verodostojna dejstva o islamski zgodovini in civilizaciji našel jaz, potem jih lahko najde vsakdo.

A kakor zgodovina priča o tem, kako je ravnala islamska civilizacija, enako priča tudi o tem, kako je ravnala in še danes ravna zahodna t. i. civilizacija, in sicer kako je bila vedno gnana z mrzlico zavisti in maščevalnega nasilja do nas in tudi do ostalega sveta.

Muslimani so bili resnični osvoboditelji in v ne le enem primeru so bili dejansko povabljeni s strani lokalnega prebivalstva, naj jim pridejo vladat, saj so se tako rešili pred zatiranjem, katerega so trpeli predtem. Medtem tiranski Zahod uporablja to zgodbo zase, ko napadejo, okupirajo in kolonizirajo neko ozemlje, čeprav nikoli ne ravnajo v skladu z njo. Vendar poglejte razliko: Prebivalci na ozemljih, ki so kot rezultat ekspanzije islamskega imperija postala del islamske civilizacije, so še dandanes muslimani in vedno bodo. Ko na drugi strani Zahod zavzame in kolonizira neko ozemlje, prebivalci tega ozemlja Zahod zasovražijo in nočejo imeti ničesar z njim. Prav sedaj se borijo in trudijo zavrniti ter odgnati Zahod na vse možne načine. In to ni realnost le v muslimanskem svetu, temveč povsod po svetu od Daljnega vzhoda do Latinske Amerike, saj se je Zahod vsilil na ta ozemlja in tam živečim ljudem poskušal vsiliti svoj način življenja in svoje svetovne nazore. Kulture, ki jih je Zahod želel izbrisati, sedaj želijo izbrisati vse spomine na prisotnost Zahoda.

Vse to so logični dokazi, da je zahodna t. i. civilizacija lažna, vse, kar lahko stori za svojo superiornost je, da pretepe ljudi v podrejenost in predajo, ki se potem pretvarjajo o superiornosti Zahoda, da ne bi bili ponovno pretepeni. Islamska civilizacija tega nikoli ni počela. Ko so muslimani neko ozemlje priključili svoji civilizaciji, so izboljšali ljudi in družbo, pravzaprav so prinesli civiliziranost in čast, mnogokrat so priključena ozemlja postala središča razvoja in napredka. Zahod to pripisuje sebi, vendar tega nikakor ne more dokazati in to trditev lahko enostavno preverite. Vprašajte žrtve, ljudi, ki jih je Zahod koloniziral, potem pa vprašajte ljudi, kamor se je razširila islamska civilizacija. Nikar ne mislite, da se bo Zahodu kdo na svetu zahvalil, nihče na svetu ga nima v lepem spominu, medtem ko na ozemljih, kamor je prišla islamska civilizacija, še vedno živijo muslimani, tj. niso se odvrnili od islama, ko je islamski imperij razpadel. To je v bistvu vse, kar morate vedeti, da si odgovorite, kakšen bi bil odgovor tam živečih ljudi na obe vprašanji.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...