Preskoči na glavno vsebino

ALI OBSOJAŠ ...

Če poiščete in raziščete lastnosti in karakteristike psihopatije, boste zlahka ugotovili, da se te lastnosti in karakteristike ujemajo z karakteristikami Zahoda, predvsem ZDA, v smislu njihove globalne politike in tudi domače politike glede lastnih državljanov.

Ugotovili boste, da je njihovo obnašanje zelo usklajeno z definicijami, karakteristikami in lastnostmi psihopata. Ena od glavnih in izrazitih lastnosti psihopata je, da ne čuti krivde, da ga ne peče vest in da ne čuti nikakršnega obžalovanja. Jemlje si pravico do izkoriščanja in plenitve vsakogar, ki je od njega šibkejši, bolj lahkoveren in bolj naiven, ali bolj iskren, bolj sočuten in blažje narave. Jemlje si popolno pravico, da izkoristi in zlorabi takšno osebo, potem pa ne bo čutil ničesar – nič občutka krivde, brez obžalovanja in brez sramu.


Naj pojasnim na primeru, ki bo jasen vsem.

11. septembra 2001 je devetnajst muslimanov izvršilo napad na ZDA. Po 11. septembru se je muslimane kolektivno po celem svetu držalo odgovorne za to dejanje in večina muslimanov je dejansko obžalovala to dejanje. Nekateri so se celo počutili krive, čeprav niso imeli ničesar s tem. Večina muslimanov je bila zgrožena in večina je obsojala te napade ter se opravičevala za dejanja teh devetnajstih posameznikov. Enako je bilo vsakič, ko se je zgodil nek napad s strani posameznika ali skupine posameznikov. Vsakič, ko se zgodi nek takšen napad, se muslimani medsebojno prerivajo, da bi prišli do mikrofona in pojasnili zgrešenost takšnih napadov, ko se jih postavi na tehtnico islamskih naukov.

Primerjajte to stvarnost z neskončnim seznamom napadov na muslimane s strani ZDA. Lahko greste nazaj v preteklost ali ostanete pri nedavni zgodovini. Lahko govorimo o Iraku, Afganistanu, Siriji, Libiji, lahko govorimo o napadih z droni v Pakistanu in Jemnu, lahko govorimo o napadih na farmacevtsko podjetje v Sudanu ... Te ameriške napade bi lahko naštevali cel dan. To je seveda le glede napadov na muslimane. Lahko govorimo tudi o atentatih in političnih prevratih v Latinski Ameriki v sedemdesetih in osemdesetih letih dvajsetega stoletja. Lahko govorimo o Hirošimi in Nagasakiju, lahko gremo še dlje in govorimo o kolonizaciji in najbolj brutalni obliki sužnjelastniškega sistema v zgodovini. Lahko govorimo o domorodnih prebivalcih Amerike …

Kje je obžalovanje? Kje je opravičilo? Kje je občutek krivde? To niso bila dejanja nekih posameznikov. To so bili napadi odobreni s strani vlad in tudi izvršeni s strani vlad. Te napade se vse do danes brani in upravičuje. Nihče se ni opravičil za nobeno od teh dejanj. Nikoli se ne opravičijo in niti ne čutijo potrebe po opravičilu; brez slabe vesti, brez občutka krivde, brez človečnosti, brez občutka odgovornosti in brez obžalovanja.

Najbližje so prišli, ko so rekli, da je bil napad na Irak napaka, saj ni bilo orožja za množično uničevanje. A četudi bi Irak posedoval orožje za množično uničevanje, jim to ne daje pravice do napada in okupacije. Države imajo pravico do posedovanja orožja za množično uničevanje, predvsem z razlogom odvrnitve drugih držav od napada nanje. ZDA ga posedujejo, Britanija ga poseduje in poseduje ga tudi večina držav, ki so sodelovale v okupaciji Iraka.

To ni razlog, zakaj je bil napad na Irak napaka, zato vprašanje ostaja enako: Ali vam ni žal tega napada? Ali vam ni žal, kaj ste zagrešili? Ali vam ni žal desetine tisočih otrok, ki ste jih pobili?

Zakaj se vam ni potrebno opravičiti? Zakaj vam ni potrebno pojasniti, da to niso nauki vašega svetovnega nazora? Zakaj ne pojasnite, da demokracija in liberalne vrednote ne predstavljajo teh napadov? Zakaj vam ni potrebno pojasniti, da množični pokoli, bombardiranje in pobijanje civilistov ne predstavljajo vaših moralnih načel? Zakaj ne hitite k mikrofonu in razložite, da ti napadi niso v skladu z evropsko kulturo in t. i. zahodno civilizacijo?

Seveda tega ne morete pojasniti na takšen način, saj te napade izvajajo prav predstavniki liberalne demokracije in predstavniki Zahoda. To niso dejanja nekih posameznikov, temveč dejanja vladajočih režimov, ki niti ne pomislijo, da bi se opravičili, saj ne čutijo nikakršnega obžalovanja niti občutka krivde.

In prav to je ena od razlik med civiliziranimi ljudmi in divjaki. To je tudi ena od razlik med normalnim zdravim človekom in psihopatom.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

VSAKA PTICA LETI K SVOJI JATI

V današnjem času na internetu lahko zasledimo poplavo nekih t. i. podkasterjev ali svetovalcev, ki zase pravijo, da sledijo gibanju rdeče tabletke ( red pill movement ), kot so recimo Andrew Tate, Fresh & Fit, Mahdi Tijani, do neke mere tudi Jordan Peterson in podobni. Treba je poudariti, da so te njihove filozofije in pogledi na odnose med moškimi in ženskami le reakcija na feminizem, a če smo iskreni je tudi evropski feminizem reakcija na endemične predsodke do žensk v t. i. zahodni civilizaciji. Teorija rdeče tabletke na Zahodu ni nič novega, saj imajo dolgo zgodovino povezano s podcenjevanjem žensk s strani krščanstva, tj. s cerkvenimi pravili in dogmami. Teorija rdeče tabletke je v samem bistvu le ponovno rojstvo teh prezirajočih pogledov na ženske, ki so na Zahodu vedno obstajali. Razlika je le, da imajo danes oporno točko v nekih kvazi-znanstvenih ugotovitvah namesto v bibličnih besedilih, kot je bil to primer v preteklosti. V preteklosti so dokazovali z Evo in njenim domn...

RAZMIŠLJANJE O POGLAVJU EL-ASR

V tem kratkem poglavju, ki ga sestavljajo trije verzi, je predočen popoln program za človeško življenje s stališča islama. V njem je izkazana rdeča nit islamskega pojmovanja vere. V toku časa, v vseh stoletjih obstoja človeka je le ena civilizacija vzpostavila program koristen vsem skupinam ljudi. To poglavje predstavlja pot odrešitve, vse ostalo je propad in izguba. Imam Eš-Šafi'i je rekel: ''Če bi Allah razodel le to poglavje, bi zadostovalo.'' Pri času, resnično je človek na izgubi, razen tisti, ki verujejo in delajo dobro, ter si priporočajo resnico in si priporočajo potrpežljivost. (Kur'an; 103:1-3) Et-Taberani je z verodostojno/ sahih verigo prenašalcev zabeležil, da se dva moža izmed ashabov ne bi sestala, a da si pred razhodom ne bi recitirala tega poglavja. Zakaj? Kaj je v tem poglavju posebnega? Če bi gledali po čim večji nagradi in čim večjem blagoslovu, potem bi najbrž recitirali poglavje El-Fatiha ali El-Ikhlas, katerih nagrada za samo recitaci...