Enako kot številnim drugim muslimanom se mi pogosto očita, da kritiziram Zahod, čeprav imam od njega korist. Ta opazka mi je pravzaprav zelo zabavna, saj marsikaj odkriva o človeku, ki mi zameri takšne in podobne stvari.
Sam sem Slovenec, rojen in vzgojen v Evropi, govorim
slovensko, saj je moj materni jezik slovenščina, moja starša imata slovenske
prednike; oblačim se, kakor se oblačim, govorim, kar govorim in vem, kar vem,
ker sem iz Evrope. Ne izhajam s stališča tujca ali outsiderja,
temveč prihajam od tukaj, a kljub temu vse našteto ni niti najmanj pomembno v islamu,
kajti islam ne priznava in ne daje teže tako ozkim konceptom kot je narodnost ali
nacionalnost.
Takšen, ki mi očita te stvari, se obnaša, kot bi bil zaradi teh
mojih lastnosti in korenin nekako diskvalificiran za kritiko Zahoda, čeprav me
v bistvu prav to najbolje kvalificira: Vem, o čem govorim.
Odrasel sem v faraonovi palači. Točno vem, kaj se v njej
dogaja. Poznam mentaliteto ljudi, kako razmišljajo, kakšne ideje nosijo in
kakšne odnose gojijo. Dejanska faraonova palača je bila zvočno izolirana soba
enako kot kolektivni Zahod. A poglejte vzorec. Enak argument je imel tudi faraon,
kajti bilo naj bi dvolično ali hinavsko, neprimerno ali nehvaležno, če si
izpostavil zločine, krivico in psihološke ter sociološke bolezni njegove
palače, zato je faraon rekel Poslancu Mojzesu:
Rekel je (faraon): ''Mar te nismo vzgajali pri sebi, ko si bil še dete in si
prebil med nami leta svojega življenja?! In storil si dejanje, katerega si
storil, poleg tega pa si še nehvaležen.'' (Kur'an; 26:18-19)
Ali te nismo dolga leta vzgajali kot majhnega dečka?! Zakaj
se ti oglašaš?! Enako, kot bi bila to diskvalifikacija, ne pa prav popolna in
idealna kvalifikacija.
Res je, da sem odraščal pri vas, res je, da sem bil vzgojen v Evropi, leta in leta, in prav iz tega razloga lahko govorim o vas, saj vas poznam. Odraščal sem enako kot ti, enako kot večina moje generacije Evropejcev. Poznam vaše šole, poznam vaše medije, poznam vašo propagando, poznam vaše ideologije, poznam vaš proces razmišljanja, saj so taguti (strukture oblasti) to, kar so storile tebi, poskušale storiti tudi meni. Ponujeni so mi bili enaki vzorci kot tebi, da bi si z njimi napačno razlagal svet, enake mrtve točke, ki bi me otopile, enake iluzije, ki bi me zavedele, ponudili so mi vsa napačna tolmačenja zgodovine, poznam vse kotičke in špranje faraonove palače, poznam vsak hodnik in vsako stopnišče, vem, kaj je pometeno pod vsako preprogo in kaj je pospravljeno v vsaki omari, poznam vse sramote na podstrešju in vsa skrita trupla v kleti.
In zaradi tega nisem nič posebnega. To velja za vsakega na
Zahodu rojenega budnega muslimana. Skupaj predstavljamo nekakšnega kolektivnega
Mojzesa napram kolektivnega faraona Zahoda. Zakaj pravim kolektivni Zahod in ne
ciljam le na tagute (strukture moči)? Zato ker imajo tudi številni
običajni državljani in prebivalci Evrope faraonsko mentaliteto, domišljajo si,
da je Zahod kot t. i. civilizacija gospodar sveta, da sta življenje in smrt,
blaginja in siromaštvo ostalega sveta v njihovih rokah; kdor ne usmerja ibadeta
(čaščenja in pokoravanja) njim, kdor ni na dinu (religiji, sistemu življenja)
zahodne zakonodaje, takšen je nevernik, saracen in upornik, ki ogroža njihovo
nadvlado.
A v samem bistvu je vsa ta situacija prava pravcata groteska:
enako kot v dejanski faraonovi palači, kjer so bili sužnji v vsakem trenutku
številčnejši od dvorjanov in aristokratov, na današnjem Zahodu ni nič drugače.
Večina ljudi na Zahodu so sužnji: zlorabljeni, podcenjevani, necenjeni, zlahka zamenljivi
in poniževani, vendar si kljub temu domišljajo, da so privilegirani zaradi
golega životarjenja v tej nesveti palači. Mislijo, da je celoten nezahodni svet
nesrečen. Čeprav zahodnjaki sami živijo pod tiranijo, uporno mislijo, da je
tiranija prisotna vsepovsod drugje, saj slepo verjamejo svojim tiranom in
njihovemu propagandnemu stroju, ki jih je prepričal, da je celoten svet divjina
in despotizem. Mislijo, da izven zidov palače nihče nima nikakršnih pravic, da
je vse samo kaos, nasilje in anarhija. Na ta način so jih prepričali, da so
okovi na njihovih rokah zlate zapestnice. Sami sebe varajo, ko razmišljajo,
kako veseli so lahko, da so jim antidepresivi tako enostavno dostopni, čeprav
jim prav ta njihova kultura povzroča depresijo.
Človek se mora osvoboditi Zahoda in s tem ne mislim le
fizično, temveč predvsem mentalno in intelektualno. Pravzaprav ti nič ne bi
pomagalo, če bi potoval po svetu s to faraonsko mentaliteto. Ni tako nujno, da
moraš ti zapustiti Zahod, kot je nujno, da Zahod zapusti tebe, tvojo miselnost
in tvoj svetovni nazor. Ko govorim o Zahodu, ne govorim o geografski lokaciji,
temveč bolj kot ne o psihološki lokaciji, načinu obnašanja in medsebojnih odnosih
– tega se moraš znebiti. Sploh ni pomembno, če nisi nikoli naredil niti enega
samega koraka izven zidov faraonove palače. To, kar moraš zapustiti, so zidovi
zahodnjaškega mentalnega zapora.
Komentarji
Objavite komentar