ZAKAJ NAM ALLAH POŠILJA PROBLEME?

Zakaj nam Allah pošilja probleme, bodisi globalno gledano bodisi individualno? Zakaj se dogajajo te nesrečne stvari? Prvi razlog je: Na ta način ti Allah pokaže položaj, ki si ga zaslužiš v Raju. Kako? Allah ve, kam spadaš, še preden si se rodil. Soočanje s problemi in težavami je metoda, da se dokažeš. Allah je pravičen in na Sodnem dnevu bo sodil pravično, zato na tem Dnevu vsako dejanje, ki si ga storil, potrebuje pričo. Te priče bodo včasih angeli, včasih tla, na katerih si molil, včasih ljudje, ki so te slišali, in različne druge stvari; vsako dejanje mora imeti pričo, da bo pravica absolutna. Če bi vsi molili petkrat na dan, če bi vsi plačevali zekat, če bi vsi odšli na hadž in če bi vsi delali iste stvari, kako bo Allah razdelil sto različnih stopenj v Raju, če ne bi bilo preizkušenj in težav, da se ločijo potrpežljivi, ki si tako povzdignejo položaje v Raju. Ali misliš, da boš v Raju s tistimi, ki so potrpežljivi, čeprav imaš lahko življenje. Ali misliš, da boš v Raju na isti stopnji kot tisti, ki so se borili na Allahovi poti s svojimi življenji, premoženji ali besedami?

Drug razlog za težave in probleme je, da ti Allah pokaže, da to ni tvoje resnično življenje. Če si en teden turist na počitnicah in ti gre vse po planu, boš v tem tednu užival, zato pogosto slišimo, ko nekdo reče, da so bile določene počitnice najlepši dnevi njegovega življenja; sam nam bo pojasnil, da kar ni želel oditi domov. Enako je s celotnim življenjem. Če ti gre vse kot po maslu, se boš težko poslovil od tega materialnega življenja. Če ti gre vse kot po maslu, boš težko razmišljal o Raju. V življenju moraš imeti težave, da boš iskreno razmišljal o onostranstvu.

Tretji razlog je, da boš prosil Allaha, naj ti pomaga in naj te približa k Sebi. Pomislite, pogosto se ljudje obrnejo k Allahu, ko imajo hude probleme. Ko je vse čudovito, ljudje ne gredo niti blizu mesdžida, ko pa imajo probleme, pokličejo imama in mu rečejo: ‘’Šejh, imam problem. Kaj naj storim?’’ Ko nekomu umre oče ali mati, ali ko nekomu umre sin ali hčerka, takrat srce potrebuje nekaj, za kar se lahko oprime. Allah uporabi takšne trenutke, da se ljudje vrnejo k Njemu. Koliko ljudi se spremeni, ko izgubijo nekega družinskega člana, in najbrž tudi sami poznate kak podoben primer.

To so trije izmed številnih razlogov, zakaj nas Allah preizkuša s problemi in težavami.

Če vam nekdo v službi ukrade nahrbtnik, ni potrebe za jok in nervozo. Odideš iz službe in opaziš, da imaš razbito steklo na avtu. Odpelješ se, nekdo se zaleti vate v križišču. Nadaljuješ pot in dobiš globo, ker nisi imel popolne obvezne opreme za avto. Nekateri zaradi enega samega takšnega problema jokajo, jamrajo in ne morejo spati celo noč.

Naj vam podam primer enega človeka: Poslanca Ejjuba ﷺ (biblični Job).

Poslanec Ejjub ﷺ je imel dolga leta čudovito življenje: ljubečo ženo, štirinajst otrok, ogromno premoženja, bil je tudi Allahov poslanec – kaj več bi si lahko človek želel. Nenadoma je vse izgubil in poleg tega zbolel s kožno boleznijo, da so se ga vsi začeli izogibati. Njegova žena mu je rekla, naj prosi Allaha, da bi ga ozdravil, vendar je odvrnil: ‘’Koliko časa smo živeli v blagostanju?’’ nakar je odgovorila: ‘’Osemdeset let,’’ on pa je rekel: ‘’Ko bom osemdeset let živel v tej skušnjavi, potem bom prosil Allaha.’’ Leta so minevala, žena pa je delala kot služkinja pri različnih družinah. Ko je nihče več ni želel zaposliti – saj so se bali, da bo bolezen prenesla nanje – je morala prodati svoji dve pletenici, da je dobila denar. Šele ko je Poslanec Ejjub ﷺ to videl, je prosil Allaha:

Resnično se me je dotaknila nadloga in Ti si Najbolj usmiljen med usmiljenimi. (Kur'an; 21:83)

Wehb ibn Munebbih je rekel, da je ta Ejjubova skušnjava trajala sedem let, El-Humejdi pa je rekel, da je trajala osemnajst let. Kakorkoli, v vseh teh letih ne Ejjub ﷺ ne njegova žena nista izgovorila niti ene besede podobne besedam: ''Zakaj jaz? Zakaj se to dogaja meni? Zakaj ravno meni.''

Potrpežljivost! Kaj se je zgodilo zatem?

Pa smo mu uslišali prošnjo in ga rešili nadloge. In dali smo mu njegovo družino in z njimi še enkrat toliko, iz Naše milosti ter v poduk vsem, ki Nas častijo. (Kur'an; 21:84)

In zares se nekomu, ki prestane neko težko preizkušnjo, zdi, kot bi mu se odprl nov svet s številnimi priložnostmi. Ko imate kakšen majhen problemček, se nasmehnite, recite: ''Hvala Allahu,'' in se opomnite ter vprašajte: ''Ejjubovih osemnajst let?''

Naslednji primer imejte pred očmi vsakič, ko dobite globo od policaja, ali ko se ne razumete s šefom, ali ko padete na izpitu, ali ko se razidete z ženo, ali karkoli podobno malenkostnega. To je primer o potrpežljivosti Qajsa ibn 'Asima El-Minqarija, tabi'ina, kar pomeni, da je bil učenec ashabov, torej druga generacija po Poslancu Muhammedu ﷺ. Qajs je imel okužbo noge, zato so mu rekli, da mu jo bodo morali odrezati. Zavrnil jih je. Okužba se je širila, zato so mu rekli: ''Če ti ne bomo odrezali noge, boš umrl.'' Rekel jim je: ''HasbiAllahu we n'imel wekil (Zadostuje mi Allah in On je najboljši zaščitnik). Odrežite!'' 

Rekli so mu, naj vzame alkohol, da ne bi čutil bolečine, pa jim je odvrnil: ''Allah je to prepovedal in Allah mi je dal razum, jaz pa naj to vzamem in si odvzamem razum? Ne. Počakajte, da klanjam dva rekata. Ko bom v molitvi in ko boste začutili, da lebdim z Allahovimi verzi, takrat odrežite.'' 

Njegov um, njegove misli niso na tem svetu, temveč v molitvi poglobljeno razmišljajo o Raju in Peklu, o blaženosti Raja in o zadovoljstvu v rajskih vrtovih, o prekletstvu Pekla in o kaznovanju v peklenskih breznih; joka od sreče ob misli na Raj in joka od strahu ob misli na Pekel.

Odrezali so mu jo v molitvi, vendar se ni niti zdrznil, saj njegov um ni bil tam, njegov um je bil pri Allahu. Nekaj trenutkov kasneje je omedlel zaradi izgube krvi.

Kar je sledilo, si zapomnite za vse večne čase in naučite tega svoje otroke ter vse, ki jih poznate in do katerih vam je mar.

Ko se je prebudil, je rekel: ''Dajte mi mojo nogo.'' Pogledal je svojo nogo, jo poljubil in rekel: ''Prisežem pri Allahu, te noge nikoli nisem uporabil, da bi z njo hodil proti grehu.'' Koliko nas lahko to reče? Koliko nas lahko reče, da nikoli nismo uporabili roke ali noge za greh? Zatem je rekel: ''Elhamdulillah! Allah mi je dal štiri ude telesa, enega je vzel in mi pustil tri. Allah je bil radodaren do mene.''

To je potrpežljivost, za katero Allah pravi:

Tistim, ki, ko jih doleti kakšna nesreča, rečejo: “Mi pripadamo Allahu in k Njemu se bomo vrnili.” Takim pripadata blagoslov in milost njihovega Gospodarja in takšni so na pravi poti. (Kur'an; 2:156-157)