KAJ POMENI TERMIN SELEF?

Danes pogosto slišimo izjave, ko nekdo zase reče, da je selefija ali salafist, ali ko mediji ali kakšni drugi ''politični strokovnjaki'' govorijo o gibanju salafistov, čeprav v bistvu nimajo pojma, o čem govorijo, pogosto niti ne vedo, kaj beseda selef sploh pomeni. Nekateri trdijo, da je salafizem vsako islamsko gibanje, ki se ukvarja s politiko in je proti sekularizmu, a kaj potem reči za recimo Hizbu-Tahrir ali Ihwanul-Muslimun, ki sta prav tako politični gibanji, vendar v svoji metodologiji ne sledita selefu.

Eden od selefa, tj. prvih generacij po Poslancu Muhammedu ﷺ, Fudejl ibn Ijad ibn Mes’ud Et-Tejmi Ebu Alija, ki bil je zahid, kar pomeni, da je bil asket, ki se je vzdrževal materialnih dobrin, ni ga zanimal materializem in bil je dobro znan po tem. Rodil se je v Horasanu, to je današnji Afganistan in vzhodni del današnjega Irana. Naselil se je v Meki in bil je 'abid, tj. iskren častilec Allaha, znan je bil po vztrajnem 'ibadetu (čaščenju). Umrl je leta 187 po hidžri. Fudejl ibn Ijad je bil torej od selefa, predhodnikov. V neki situaciji je rekel: ‘’Ne sedite s sahibul-bida’ (tj. novotarjem, pripadnikom verskih inovacij)! Zares se, bojim, da se bo (zaradi tega) nad vas spustilo Allahovo prekletstvo.’’ To predajo je omenil Imam El-Barbahari v Šerhus-Sunna.

Morda bo nekdo rekel: Vendar današnji novotarji niso takšni, kakršni so bili včasih.

Prav nasprotno! Isti so, v večini primerov pa so še veliko hujši, kajti včasih niti niso bili tako deviantni in ekstremni kot nekateri bolniki izmed danešnjih. Fudejl ibn Ijad nam pravi, naj niti ne sedimo z njimi.

Potem imamo dogodek, ki se je zgodil z Muhammedom bin Sirinom. On je Muhammed bin Sirin El-Ensari, njegov vzdevek je bil Ebu Bekr bin Ebi Amra. Živel je v Basri, Iraku. Bil je zaupanja vreden, zelo natančen in precizen, 'abid in oseba, ki je imela in ima visok položaj ter status med učenjaki. Umrl je leta 110 po hidžri. Omenja se, da sta dva moška od pripadnikov strasti (radžulan min ehlil-ahwa) prišla k Muhammedu bin Sirinu. Eden od njiju je rekel: ‘’O, Ebu Bekr! Želiva govoriti s teboj.’’ Rekel je: ‘’Ne!’’ Potem ti bova recitirala verz iz Allahove knjige (tj. Kur'an).'' Rekel je: ‘’Ne! Ali bosta vstala in me zapustila, ali pa bom jaz vstal in odšel!’’ Vstala sta in odšla. Nekdo izmed prisotnih je vprašal: ‘’O, Ebu Bekr! Kakšno škodo bi lahko naredila, če bi ti recitirala nekaj verzov iz Allahove knjige?’’ Odgovoril je: ‘’Zares se bojim, da bi mi recitirala verz in ga izkrivila (pri recitaciji), potem pa bi se to naselilo v mojem srcu.’’

To je bil Muhammed bin Sirin, imam sunneta, imam selefa, ki obvešča svoje učence in tudi nas, da se z novotari nimaš kaj pogovarjati. Zakaj je rekel, da ne bo poslušal niti besede? Zato ker ne debatiramo o osnovah vere – osnove vere so jasne.

Enako kot danes, ko oseba reče: Pridi, bova debatirala o qadru (Allahovi odredbi). O qadru nimava kaj debatirati. Pojdi in preberi knjigo El-Qada wal-Qadar od Ibn Usejmina. Ali reče: Pridi, bova debatirala o tevhidu (monoteizmu). Pojdi in prebedi knjigo Kitabut-Tevhid od Muhammeda bin Abdul-Vehhaba, potem pa se vrni. če ti kaj ne bo jasno, a debatirala zagotovo ne bova. 

Pridi, bova debatirala o Allahovih lepih imenih in popolnih lastnostih. Če želiš vedeti o Allahovih imenih in lastnostih, pojdi in preberi knjigo Usulus-Sunna od Ahmeda ibn Hanbela, ali Aqidetul-Wasitijja od Ibn Tejmijje, ki je umrl leta 728 po hidžri (1328), torej on ni bil iz obdobja selefa (predhodnikov), temveč iz obdobja halefa (naslednikov).

Ne bom debatiral s tabo, ker ne postavljaš vprašanja, temveč želiš ''dokazati pravilnost'' svojega zanikanja Allahovih imen in lastnosti, ali izkrivljaš pomene Allahovih lastnosti, želiš delati ta’vil, napačno interpretirati. Želiš me prepričati, da je to pravilna pot, zato ne bom debatiral s tabo.

Enako kot ne bom debatiral s kuburijem, ki usmerja molitev mrtvim v grobu. Kako naj debatiram, ali je dovoljeno delati tavaf okrog groba? Kaj naj glede tega debatiram, s kakšnim namenom, kaj je pri tem nejasnega? Allahov Poslanec tega ni počel, ashabi tega niso počeli, to je vse, kar moram vedeti – odidi od mene.

Rajši bi imel juda in kristjana za soseda kot pa ši'ite-rafidije, hawaridž ali ekstremne džehmije. Tako je selef razmišljal in govoril.

Če želiš vedeti o osnovah vere, preberi knjige Ibn Tejmijje, ali tistih pred njim od selefa, kot je Imam Ahmedovo delo Usulus-Sunna, ali delo Imama El-Barbaharija z naslovom v Šerhus-Sunna. To je naša aqida (prepričnje o osnovah vere).

Če se želiš naučiti, to je druga stvar. Lahko ti dam knjigo, ali te usmerim na knjigo, ali ti razložim po svojih najboljših zmožnostih, zagotovo pa ne bom razpravljal in debatiral s tabo.

Naše verovanje glede imana (moč verovanja) je, da se povečuje z dobrimi dejanji in znižuje s slabimi dejanji. Zatem, da je verovanje sklop prepričanja v srcu, govora z jezikom in dejanj s telesom. To je bilo razumevanje selefa.

Glede Allahovih lastnostih potrjujemo, kar je Allah pripisal Sebi.

Brez primerjanja Allaha s stvaritvami in da Allahu nič ni podobno. Brez definiranja, kako Allah nekaj počne (če nam tega ni razodel) ali kakšne so Njegove lastnosti. Brez zanikanja ali negiranja Allahovih lastnosti. Brez izkrivljanja ali napačnega interpretiranja Allahovih lastnosti.

Torej brez ta’tila (negiranja), brez tahrifa (izkrivljanja), brez temsila (primerjanja s stvaritvami), brez tekjifa (brez interpretiranja o bistvu ali načinu). To verjamemo o Allahovih lastnostih. Ko omenimo neko od Allahovih lastnosti, se ravnamo po teh pravilih.

Potrjujejo, da se Allah dviguje, potrjujemo, da se Allah spušča, potrjujemo, da ima Allah obličje, potrjujemo, da ima Allah roko, potrjujemo, da bo Allah prišel na Sodnem dnevu, potrjujemo, da se Allah nasmeji … Vse to potrjujemo brez interpretiranja kot to počne sekta ešarij, ki pravijo, da se v zadnji tretjini noči ne spusti Allah, temveč Njegovi angeli ali Njegova milost. Ne! Allah se spusti. Kako se spusti? Ne vemo.

Ne izkrivljamo pomenov s tahrifom in ne pojasnjujemo s takjifom: ne pojasnjujemo, kako se Allah spusti v zadnji tretjini noči, ne pojasnjujemo kakšne so Allahove lastnosti, kakšno je Njegovo obličje, kakšna je Njegova roka. Ne vemo, kajti kejf nam je neznan, Allah nam tega ni razodel, kakor je rekel Imam Malik ibn Enes: ''El-Kejf medžhul (Kako/način je neznan).'' Ni nam znano, kako se Allah spusti v zadnji tretjini noči ali kako se Allah dvigne nad Arš. Zatem, brez temsila, kar pomeni brez primerjanja Allahovih lastnosti z lastnostmi stvaritev.

To je verovanje selefa. Če želiš debatirati o tem, pojdi in debatiraj sam s sabo ali s svojimi šejtani izmed džinnov in ljudi, ki ti prišepetavajo. Z mano zagotovo ne boš. Ali boš vstal in odšel ti, ali pa bom jaz vstal in odšel.

To je razmerje in odnos ehlus-sunna do ehlul-bida.

Ali to pomeni, da smo ehlus-sunna nekaj posebnega, da smo brez napak ali kaj podobnega? Nikakor.

Ehlus-sunneti wel-džemmat pomeni, da ima oseba, kar se tiče verovanja, enako razumevanje kot je bilo razumevanje Poslanca Muhammeda ﷺ in njegovih družabnikov. Torej, da se drži sunneta (prakse) Poslanca Muhammeda ﷺ v čimvečji meri, po svojih najboljših zmožnostih, ter da je pripadnik džemmata, osrednjega telesa muslimanov, kar v prvi vrsti predstavljajo družabniki Poslanca Muhamemda ﷺ.

To ne pomeni, da smo brez grehov in brez napak. Morda najdeš človeka na tej metodologiji, ki dela grehe: morda si brat ne pušča rasti brade, morda se sestra v določenih situacijah ne pokrije v javnosti, morda je brat musbil, tj. nosi predolge hlače.

Brat sledi selefu v metodologiji in razumevanju, njegov pogled na Kur’an in Sunnet je enak njihovemu pogledu, vendar občasno pade v kakšen greh. Ko ga vprašaš, kako to da se pripisuješ ehlis-sunnetu, vendar nimaš brade. To je njegova šibkost, svetuj mu in ne napadaj ga.

Če slediš selefu, ne pomeni, da si varen pred kaznijo v grobu, ne pomeni da si varen na Sodnem dnevu, ne pomeni, da ni možno, da ne boš za nekaj časa v Peklu, če si padel v nekatere grehe izmed velikih grehov. Nihče ni varen pred tem.

Zato se ashabi nikoli niso počutili varne pred Allahovo kaznijo in zato so ashabi velikokrat jokali zaradi tega, kar so oni videli kot svojo pomanjkljivost.

Enako je, ko nekdo obupava, ker smatra, da ne sledi selefu, kakor bi moral, ker ima preveč grehov in podobno … Dobrodošel v klubu. Nihče od nas ne bo dosegel stopnje ashabov, lahko se le trudimo.

Čeprav pravimo, da se držimo menhedža selefa, metodologije prvih generacij, da imamo enako verovanje o Allahu kot oni in da je naše razumevanje monoteizma kot njihovo razumevanje, to ne pomeni, da nimamo grehov, pomanjkljivosti in napak.

Poleg tega je pomembno, da jim sledimo tudi v obnašanju in medsebojnih odnosih. Moramo se potruditi, da imamo enak ahlak in edeb (moralo in etiko) kot oni, enako kot se trudimo, da imamo enake osnove verovanja. Zakaj se nanje nanašamo kot na selefu-salih, dobre predhodnike? Zato ker so bili bogaboječi, pošteni in pravični.

Tisti, ki resnično sledijo selefu, so tisti, ki prvim generacijam sledijo v osnovah vere, metodologiji, monoteizmu, etiki, ljubezni do vseh poslancev in vseh ashabov.

Ne bom rekel, da je narobe ali napačno, če človek zase reče, da je selefija ali salafist, čeprav osebno tega ne počnem. Rečem, da pri razumevanju in prakticiranju vere poskušam slediti prvim generacijam, torej selefu, čeprav vem, da nikoli ne bom dosegel njihove stopnje.