Preskoči na glavno vsebino

VLOGA MOŠKEGA IN VLOGA ŽENSKE

Ko pogledamo današnji svet, opazimo, da je ena stvar postala izjemno nejasna, in sicer vloga moškega in vloga ženske v skupnem življenju, in da med moškim in med žensko ni nikakršne razlike. To je seveda sprožilo tudi burno reakcijo nekaterih, ki morda res nekaj vedo, vendar redkokdaj vidijo širšo sliko, zato mnogokrat začnejo pozivati v poniževanje ali podcenjevanje žensk. Predvsem mladina naj bo pozorna glede teh youtuberjev s kvazi-tradicionalnimi vrednotami in vsi mi moramo biti pazljivi glede določenih popularnih psihologov in filozofov. Roko na srce, musliman za uspeh ne potrebuje nikakršnega nasveta od takšnih.  

Gospodar vseh svetov o teh vlogah moškega in ženske med drugim pravi:

Njim (ženam) pripada na dostojen način enako (pravic), kot so njihove dolžnosti, in možje so stopnjo nad njimi. (Kur'an; 2:228)

Ta stopnja pomeni, da imajo možje avtoriteto nad ženami, kar pomeni, da so zaščitniki žensk, ali kakor pravi Ibn Kesir pri tolmačenju tega verza: ''Moški je po telesni zgradbi in naravnih lastnostih ter sposobnostih pri skrbništvu za družino iznad ženske.''

Seveda se nekomu tukaj na Zahodu to zdi čudno ali nenavadno, saj je na žalost slika mnogokrat drugačna. Običajno na Zahodu delata oba, tako mož kot žena in tako oba skrbita za družino v moški vlogi. Kar je lahko zelo nevarno, saj bo takšna ženska zaradi svojih neprestanih stikov s svetom in drugimi moškimi, prevzela določene moške lastnosti in izgubila svojo naravno ženstvenost, po drugi strani pa imamo celo primere, ko moški sedi doma, ženska pa dela in skrbi za družino, kar je še bolj nevarno, saj sta vlogi popolnoma zamenjani.

Islam pravi, da je to odgovornost moškega. Prvi razlog za to je narava moškega in narava ženske, drug razlog pa je vloga moškega in vloga ženske. Imamo torej dve zadevi: narava in vloga, kar gre večinoma z roko v roki, kar pomeni da prvo definira drugo – narava definira vlogo osebe. Še več, el-šeria el-islamijja (islamska zakonodaja), ki je bila poslana in razodeta poslancem v celotni zgodovini človeštva, nalaga točno to stvar.

S temi predpisi in zakoni, pravicami in dolžnostmi so prišli vsi poslanci vsem preteklim narodom in vsem generacijam. Nikar ne mislite, da so ti predpisi o družini prišli med ljudi šele s Poslancem Muhammedom ﷺ in da niso bili dostavljeni prejšnjim poslancem, kot so Jezus, Mojzes, Abraham in Noe, Izak, Išmael, Janez Krstnik in Zaharija, David, Solomon, Jakob in Jožef, naj bo mir in blagoslov z vsemi njimi.

Ta družinska pravila, vloga moškega in vloga ženske, odnos med obema, zatem odnos med očetom in sinom, očetom in hčerko, materjo in hčerko, materjo in sinom, pravice matere nad otroci, pravice očeta nad otroci, nato dolžnosti očeta in moža ter dolžnosti matere in žene; te stvari so bile dane vsem poslancem, Poslanec Muhammed ﷺ pa je vse to potrdil in še natančneje pojasnil.

Vse te vloge niso bile nič čudnega v preteklosti in to v večini sveta ni nič čudnega niti dandanes. Vse to vidimo s svojimi očmi. Moški skrbi za žensko, jo varuje in ščiti, to pa je njegova primarna vloga, v tej vlogi se moški počuti koristnega, v tej vlogi moški dobesedno uživa. Enako, ko je ženska zaščitena, ko se jo varuje in skrbi zanjo, ne kot za otroka, ampak kot za žensko, se v tej vlogi počuti udobno in sprejeto.

Moški so v veliki večini primerov močnejši, imajo večjo postavo od žensk, zato so zmožni varovati, ščititi in vzdrževati žensko. Moški imajo v večini primerov večjo fizično in mentalno vzdržljivost v ekstremnih situacijah, zato so bili na tisoče let skoraj izključno moški ti, ki so bili lovci, bojevniki, zaščitniki družin in branilci vasi, utrdb in mest pred plenjenjem in posiljevanjem napadalcev, bili so voditelji in poglavarji. Zgodovina in realnost pričata, da ta vloga skoraj izključno pripada moškemu.

Zakaj je tako? Zato da se ženska v svoji naravni vlogi počuti varno in udobno. Ženska se zaradi svoje narave ne počuti dobro v vlogi boja za sredstva in podobno. Ženska se najbolje počuti, ko je v varnem okolju, ko ima pozornost ostalih; v takšnem okolju ženska dobesedno zacveti.

Njena primarna vloga je vloga žene in matere. Ženska neguje, vzgaja, izobražuje. Njena pomembna vloga je vloga nosečnosti, preizkušnja, s katero moški niso blagoslovljeni, zatem rojevanje in dojenje. Že samo te tri stopnje same zahtevajo skoraj tri leta življenja za enega otroka. Zatem se njena vloga ne konča, kajti sedaj jih mora negovati, jim posvečati sočutje in ljubezen, tudi strogost in pozornost, ter jih vzgojiti. Vse to poleg vodenja gospodinjstva, kajti ženska je sejjida (gospa in gospodarica) v svojem domu. Upravlja in organizira zadeve gospodinjstva, hkrati pa se polepša in je urejena za svojega moža. To je izjemna in ogromna vloga; vloga ženske nikakor ni brezdelje ali nekoristnost kot menijo nekateri zavedni ljudje. Brez ženske je lahko cela generacija otrok izgubljenih in zanemarjenih.

Zato je v islamu tolikšen poudarek na ženski kot ženi, materi, hčerki, sestri, babici. Ženska je ključna za uspeh neke skupnosti.

Ko mož in žena delujeta v takšnem harmoničnem družinskem življenju, se to odraža tudi na celotni družbi. To harmonijo med možem in ženo je Poslanec Muhammed ﷺ kratko in jedrnato pojasnil v hadisu, ki ga je prenesla Aiša: ''Ženske so dvojčice moških.'' (zabeležili Ebu Davud v Sunenu, Imam Ahmed v Musnedu in Et-Tirmizi v Sunenu; El-Albani ga je ocenil kot verodostojnega/sahih)

To pomeni, da sta si moški in ženska v mnogočem podobna, sta brat in sestra, prijatelj in prijateljica. To Vsevedni Stvarnik izpostavi tudi v Kur'anu, ko pravi:

In verniki in vernice so drug drugemu zaščitniki (ar. awlija). Spodbujajo k dobremu, odvračajo od zla, vestno vzpostavljajo molitev, dajejo zekat ter se pokoravajo Allahu in Njegovemu poslancu. Takšnih se bo Allah usmilil, Allah je zares Mogočen in Moder! (Kur'an; 9:71)

Na tem mestu želim obrniti pozornost predvsem na začetni del verza: ''In verniki in vernice so drug drugemu zaščitniki.'' Arabska beseda awlija označuje tesnega prijatelja, podpornika, zaveznika in zaščitnika.

Tako nas je Stvarnik ustvaril in takšne vloge nam je namenil. Mož in žena se dopolnjujeta, sta dvojčka, najboljša prijatelja, partnerja, ki se podpirata in si svetujeta. Zatem Vzvišeni detajlno pojasni, kaj to pomeni.

Spodbujajo k dobremu, odvračajo od zla. To ni samo enosmerna ulica, da bi mož vedno govoril ženi, kaj naj počne, kot nek diktator ali tiran. Prav nasprotno, ona njega opozori, ko on naredi napako, in on njo opozori, ko ona naredi napako. To je odnos, ki pelje po dvosmerni cesti. Takšni soprogi in takšne soproge si medsebojno svetujejo in se opozarjajo, naj se pokoravajo Allahu in Njegovemu poslancu, saj je to najlažja in najenostavnejša pot do uspešnega in srečnega zakona.

Vestno vzpostavljajo molitev, da v družini vlada sloga in spokojnost, saj molitev odvrača od slabih dejanj in negativnih emocionalnih izpadov. Če molitev nima takšnega učinka na posameznika, potem jo verjetno opravlja pomanjkljivo in neustrezno.

Dajejo zekat, sodelujeta pri finančnih zadevah. Čeprav je mož dolžan prinesti sredstva v dom. ta sredstva niso samo njegova last, temveč tudi njena last.

Če dobro pomislite je to popolna zakonska zveza. To je družina, ki je resnično islamska družina, ki je zgrajena na bogaboječnosti in spoštovanju, in v kateri so vloge modro in pravično razporejene in razdeljene, kajti Allah je zares Mogočen in Moder!


Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...