ALI NI PRIŠEL ČAS ...

V današnjem svetu človeka pogosto slišimo reči: ''Nervozen sem, pod stresom, nikakor se ne morem sprostiti, napet sem, neprestano sem zaskrbljen, nimam več spokojnosti in lahkotnosti.'' Morda bo nekdo od vas, ki to bere, celo rekel, da se natanko tako počuti prav on, da je v njem nek nemir.

Ta človeški problem Allah izpostavi v Svoji knjigi, kajti zikrullah (omenjanje Allaha) prinese spokojnost in mir.

Tisti, ki verujejo in katerih srca se umirijo ob omembi Allaha. Samo z omenjanjem Allaha se resnično umirijo srca. (Kur'an; 13:28)

Tisti, ki verujejo. To je prvi pogoj, in sicer da veruješ v Stvarnika tega vesolja in Stvarnika tebe in Stvarnika vsega ostalega, ter da častiš samo Njega, zaupaš samo Njemu, se zanašaš samo Nanj in se zavedaš s čvrstim prepričanjem, da bo On izboljšal tvoje zadeve, če Ga boš prosil za to. Tvojega stanja ne bodo izboljšali ljudje tega sveta, temveč ga bo izboljšal Gospodar vseh svetov. Zato je iman (verovanje) tako pomembno in zato je čaščenje tako pomembno; ko častiš Allaha kot bi Ga videl, čeprav veš, da Ga ne moreš videti, vendar se zavedaš, da On tebe vidi. To je najvišja oblika čaščenja – ihsan, tako da iščeš Allahovo bližino preko tega čaščenja.

In katerih srca se umirijo ob omembi Allaha. Ali želiš spokojnost? Ali želiš, da ta nervoza odide od tebe? Potem omenjaj Allaha z jezikom, z dejanji in v srcu. Ni dovolj reči, jaz verujem samo v srcu, potem pa počneš raznorazne grehe, gojiš zavist, sovraštvo, govoriš slabo o drugih ljudeh, delaš škodo ljudem, goljufaš – kako potem lahko pričakuješ, da boš imel spokoj? Dve stvari se težko najdeta na istem jeziku: razvraten, grešen govor in omenjanje Allaha. To dvoje ne gre skupaj; ali imaš eno, ali imaš drugo. In zato pogosto vidimo, da so grešniki, razvratneži, nasilneži najbolj nesrečni ljudje.

Ko se človek zaveda, da bo nekega Dne srečal svojega Gospodarja in odgovarjal za vsako izrečeno besedo in storjeno dejanje, se bo obnašal popolnoma drugače. Če bi ti nekdo rekel, da boš naslednje jutro umrl, bi se obnašal popolnoma drugače. Naredil bi vse, da v tem kratkem času zgladiš in izboljšaš svoj odnos do Gospodarja vseh svetov. Zakaj vsakega dneva ne bi vzeli kot takšnega?! Kaj če bi vsak večer pred spanjem pomislili – kakor so pomislili ashabi – da se zjutraj morda ne bomo zbudili in bi se pred spanjem vsak večer pokesali za grehe, katerih se zavedamo in tudi katerih se ne zavedamo. In nato z razumevanjem in razmišljanjem izgovarjali predpisane večerne zikrullah, tj. omenjanje Allaha, ali ne bi bilo naše življenje popolnoma drugačno?!

Ali ni prišel čas za tiste, ki verujejo, da njihova srca postanejo ponižna ob omenjanju Allaha in ob tistem, kar se je razodelo od resnice. In naj ne postanejo kot tisti, ki jim je bila že predtem dana Knjiga, pa se jim je podaljšal rok, a so njihova srca otrdela in številni so (postali) grešniki. (Kur'an; 57:16)

Kdaj smo nazadnje začutili strah pred Sodnikom sodnega dne? Kdaj smo nazadnje začutili ponižnost pred Milostnim in Usmiljenim zaradi ljubezni do Njega?

Samo z omenjanjem Allaha se resnično umirijo srca. To so verniki in zato resnične vernike vedno vidimo drugačne od ostalih ljudi zlasti v današnjem času: mirne, spokojne in nasmejane. Allah o takšnih pravi:

Pravi verniki so zares tisti, katerih srca začutijo strahospoštovanje, ko se omeni Allah, ko pa se jim recitirajo Njegovi verzi, jim to poveča verovanje in zanašajo se na svojega Gospodarja. (Kur'an; 8:2)

To je ključ vsega, povsem enostavno. To je ključ do uspeha na tem svetu in tudi na onostranstvu, in sicer da narediš svoje srce skladno z Gospodarjem vseh svetov

Seveda to ne pomeni, da vernik nima nikakršnih preizkušenj in težav v življenju, razlika je le v tem, da se vernik zna na primeren način soočiti z njimi.

Vsak posamezen dan je potrebno vzeti takšnega, kakršen pride do nas. Vsak človek ima preizkušnje in teste, morda so te preizkušnje v premoženju, morda v zdravju, morda v otrocih, ženi, sorodnikih, vsi imamo preizkušnje, angeli pa so poleg, da zapisujejo naše reakcije, kako ravnamo z ljudmi okrog sebe.

In storili smo, da ste drug drugemu skušnjava, da vidimo, ali boste potrpežljivi. Tvoj Gospodar pa vidi vse. (Kur'an; 25:20)

Ljudje smo skušnjava in preizkušnja eden drugemu. Naši starši so preizkušnja za nas v smislu, če se lepo in spoštljivo obnašamo do njih. Naši bratje in sestre so preizkušnja za nas v smislu, če jim pomagamo, ko potrebujejo pomoč. Naši sorodniki so preizkušnja za nas v smislu, če jih obiskujemo in ohranjamo sorodstvene vezi z njimi. Naši sosedje so preizkušnja za nas v smislu, če smo jim na uslugo in jim posodimo roke ali kakšno orodje, ko ga potrebujejo. Naši prijatelji so preizkušnja za nas, če imamo iskren odnos do njih, če jih opozorimo, ko nekaj delajo narobe in da smo veseli zanje, ko nekaj naredijo dobro in uspešno. Naši otroci so preizkušnja za nas v smislu, če jih vzgajamo in izobrazimo na pravilen način.

Naše premoženje je preizkušnja za nas v smislu, kako smo ga pridobili in za kaj ga porabljamo. Naše zdravje je preizkušnja za nas v smislu, ali jemo zdravo in čisto hrano ter živimo aktivno življenje, ali pa ravno obratno.

In mi sami smo največja preizkušnja sebi.

Kaj je najbolj dragocena stvar, ki jo imaš? Hiša? Avto? Čas? Zdravje? Otroci? Življenje? Bančni račun? Kaj je najvrednejša stvar, ki jo imaš?

Ti sam si najvrednejša stvar, ki jo imaš. Tvoja duša ni poceni, kajne? Obstajajo tisti, ki jo naredijo poceni ali ceneno. Obstajajo tisti, ki svojo dušo znižajo vse do tal in še pod tla. Potem pa so tisti, ki so plemeniti, ki se zavedajo, da je duša emanet, odgovornost, katero nam je Gospodar podaril, zato moramo imeti spoštovanje do tega, kar nam je podaril, v tem primeru do svoje duše.

Živi svoje življenje plemenito, pa boš živel svoje življenje spokojno in tudi pred smrtjo boš mirno sprejel odhod na onostranstvo.

Živi življenje grehov in golega materializma, ponižuj svojo dušo na stopnjo živali in zveri, pa boš živel težko življenje in tudi pred smrtjo nikakor ne boš želel zapustiti tega sveta, zato boš na onostranstvo odvlečen.

V današnjem svetu so najbolj srečni ljudje tisti, ki vedo, zakaj so tukaj in se ne fokusirajo vsak trenutek na materialno življenje. Da, res je, imamo račune, imamo stroške, imamo probleme, ta materialni svet v nas vrže veliko težav in nas zaposli v dokaj veliki meri, vendar ne pozabi, zakaj si tukaj – to mora biti glavni fokus, vse ostalo seveda ni nepomembno, a je kljub temu sekundarnega pomena. Ali si tukaj le zaradi tega, da plačuješ račune in kopičiš več in več, ali pa je smisel življenja nekaj drugega. To je vprašanje, ki si ga moraš postaviti.