ZAKAJ NI MIRU V PALESTINI?

Prosimo Allaha, naj olajša našim bratom in sestram v Palestini in tudi drugje po svetu, sočustvujemo z njimi, saj vemo, da so zatirani. Poleg tega prosimo Allaha, naj ubitim muslimanom podari največjo nagrado, mučeništvo. Prosimo Allaha, naj sprejme njihovo žrtvovanje in potrpežljivost. Amin.

Ko govorimo o Palestini, moramo biti zelo pazljivi, kajti obstaja ogromno ljudi, ki o tej temi govorijo brez znanja o veri in tudi brez znanja o realnem stanju na terenu, kaj šele o zgodovini in dinamiki tega področja.

Večina ljudi govori z emocijami, saj je ta tema izjemno emotivna. In v takšnih skušnjavah se veliko ljudi posledično utopi, ker ne zmorejo ukrotiti svojih emocij preko čistega avtentičnega znanja in zdravih islamskih principov. Zmožnost obvladovanja in nadzorovanja emocij ločuje močno osebo, osebo čvrstih prepričanj in stališč ter močne volje, od osebe, ki je kot jesenski list v vetru, kar je znak njene šibkosti, saj jo zlahka prevzameta bes in žalost. Vse to kaže, da oseba v bistvu nima prepričanja v to, kar je Allah razodel preko Poslanca Muhammeda ﷺ. Vse to je znak šibkosti in pomanjkanja prepričanja v Allahovo obljubo.

Moramo biti zelo pazljivi, saj trenutno ogromno ljudi na družbenih omrežjih in na televiziji govori o tej temi brez vsakršnega znanja in brez dejanskega poznavanja kompleksnosti Bližnjega sveta. Nekateri si želijo s to temo povečati publiciteto, nekateri imajo jasen ideološki cilj, nekateri pa enostavno želijo verbalno napasti muslimana s čvrstim prepričanjem, ki veruje v Poslančeve besede o teh skušnjavah, in sicer zakaj se dogajajo, kakšni so razlogi zanje, kako se soočiti z njimi in kako jih razrešiti.

Podoben primer tega imamo v zgodovini v času enega največjih islamskih učenjakov šejhul islama Ibn Tejmijje, ko so Mongoli napadli z vzhoda. Dogajale so se stvari, ki so bile veliko hujše kot danes v Palestini. Ko so Mongoli z Hulagu Kanom na čelu, vnukom Gengisa Kana, zavzeli Bagdad, so pobili od 800.000 do 2 milijona muslimanov. Ključni za njihov prodor in ta masaker so bili rafidije (ši’iti), ki so odprli vrata Mongolom, zato so jim ti prizanesli. Prenaša se, da sta reki Evfrat in Tigris dobili dve barvi. Ena reka je bila rdeča od krvi muslimanov, druga pa črna od tinte knjig in zvitkov, katere so Mongoli metali vanjo. A Allah najbolje ve. Ko so Mongoli napredovali proti Levantu, kjer je živel tudi mladi Ibn Tejmijje, so učenjaki razpravljali, niso bili enotnega mnenja; eni so govorili, da se je treba Mongolom zoperstaviti, drugi so pozivali v potrpljenje in poučevanje množic. Zakaj? Zato ker so videli, da so ob novici o prodiranju Mongolov, ljudje odhajali na pokopališča in prosili mrtve ljudi v grobovih, da bi jih zaščitili. Takšno je bilo stanje ljudi takrat in podobno je stanje ljudi danes, če ne še hujše.

S tem primerom želim pokazati razliko v razumevanju osebe, ki ima čvrsto znanje, in osebo, katero vodijo emocije in na vse reagira emocionalno. To Ibn Tejmijje kasneje pojasnjuje in analizira v eni od svojih knjig Al-Istighathah fil-Rad 'ala al-Bakri in pravi, da je ta nesporazum obstajal med učenjaki, ne med množicami. Ibn Tejmijje je svetoval, ko pogledamo stanje ljudi in vidimo, da ljudje niso na tevhidu (monoteizmu), je najprej treba podučiti ljudi, da bi bila borba uspešna. Allah ne bo pomagal muslimanom kot celoti, če ne bodo imeli pravilnega razumevanja o Allahu in islamu. Če bodo prosili mrtve v grobovih za pomoč in ne bodo prosili Allaha, potem zmage ne bo, ne glede na številčnost in opremljenost islamske vojske. Če je to stanje ljudi, potem je zelo malo verjetno, da bo džihad proti Mongolom uspešen. Zato so v naslednjih letih poučevali ljudi o islamu in ko se je stanje spremenilo – ko so ljudje postali čvrsti muslimani – so proti Mongolom začeli zmagovati kot nikoli prej z vrhuncem v bitki pri Ajn Jalutu, ko so bili Mongoli odločilno poraženi in nikoli več niso prešli v ofenzivo na Bližnjem vzhodu.

Torej ljudi je potrebno najprej podučiti o tevhidu (monoteizmu), kar ni samo neka teorija, temveč se mora odražati v vsakodnevnem obnašanju in življenju.

Če bi nekdo tiste učenjake, ki so svetovali, kar se je kasneje izkazalo za pravilno, obtožil za strahopetce, hinavce in podobno, bi s tem le pokazal svoje pomanjkanje razumevanja islama in tudi sveta, v katerem živimo.

Vsa ta zadeva ni za feminizirane ali ženstvene moške, katerim vladajo emocije, ko pa pride do dejanske preizkušnje hitro zmrznejo. Lahko je govoriti, pametovati in kričati na demonstracijah, ko pa pridemo do dejanske preizkušnje, ni nikjer nikogar.

To je le en pogled na to zadevo.

Naprej: Iz Sunneta vemo, da je nekdo prišel k Poslancu Muhammedu ﷺ in ga vprašal: ''O, Allahov poslanec, človek se bori iz hrabrosti, človek se bori iz asabijja (nacionalnost ali plemenska pripadnost), človek se bori iz pretvarjanja. Kdo od teh se bori na Allahovi poti?'' Poslanec Muhammed ﷺ mu je odgovoril: ''Kdor se bori, da bo Allahova beseda najvišja, ta se bori na Allahovi poti!'' (zabeležila Buhari in Muslim)

To je oseba, ki se bori fisebilillah, na Allahovi poti. V šeriatu se el-kital in el-džihad kvalificira s tem, ali je na Allahovi poti, ali ni na Allahovi poti. Kaj pomeni, da je Allahova beseda najvišja? To pomeni borbo z namenom vzpostavitve Allahovih zakonov na zemlji. Tej borbi Allah daje zmago. Zakaj? Zato ker je konflikt zaradi besed la ilaha illallah in ne zaradi določenih materialnih koristi.

Če se oseba ali skupina bori iz nacionalnosti ali narodne pripadnosti, potem ni razlike med muslimanom in nemuslimanom. In zato je Bližnji vzhod v tem stanju, kakršnem je. Razlog je ta njihova el-qawmijja el-arabijja, arabski nacionalizem – ki je zamenjal panarabizem 20. stoletja – ter delitve na te majhne državice, ki nimajo ne zgodovinske osnove ne trenutne vrednosti. Ves ta arabski nacionalizem je zastavljen z namenom, da razdelijo in oslabijo muslimane kot celoto. Če se boriš na osnovi nacionalizma, boš uničen, kar so evropske države že spoznale, zato so se začele povezovati v naddržavne skupnosti in organizacije, čeprav se v določenih oblikah nacionalizem ponovno vrača tudi k njim.

Kakšno je torej naše stališče do Hamasa?

Z namenom temeljitega odgovora na to vprašanje, je potrebno poudariti, da je naš kriterij, na osnovi katerega v verskih zadevah sodimo ljudem, Kur'an in Sunnet glede na razumevanje prvih treh generacij po Poslancu Muhammedu ﷺ.

Vse to temelji na pravilnem razumevanju monoteizma. Zato so ashabi v zelo kratkem času z minimalnim odporom osvojili vzhod in zahod. Množice so vstopale v islam ne zaradi prisiljevanja, temveč ker so v dejanjih ashabov videli lepoto islama. Ta podpora od Allaha je prišla na osnovi tega, kar je bilo v njihovih srcih in kar je bilo zatem razvidno v njihovih dejanjih. Njihovo verovanje je bilo čisto, njihovo prepričanje v monoteizem čvrsto.

Ashabi se niso borili za zemljo. Pri vsem tem ne gre za zemljo, travo in koruzo, ne gre za rudnike, gozdove in naftne vrelce. Musliman se ne bori, ker bi želel kvadratne metre ali kilometre sovražnikove zemlje. Ko se vojska muslimanov bori proti vojski nemuslimanov, če se bori na Allahovi poti, konflikt ni zemlja, temveč besede la ilaha illallah, vsak drug namen je zgrešen. Ashabi so se borili za pravico in vero, ne za pšenico in nafto.

Ko danes vidimo to žalostno stanje ljudi v t. i. muslimanskem svetu, ko imamo osebe, ki verujejo, da je Allah povsod v Svojem stvarstvu, ko nekateri verujejo, da so bili ti ashabi odpadniki od vere, kar je verovanje rafidij (iranskih ši'itov), ko imamo osebe, ki verujejo v tevesul, kar pomeni, da molijo k ljudem v grobovih, nato imate marksiste, komuniste, socialiste in demokrate. Potem imamo še osebe, ki menjajo Allahov zakon z laičnimi zakoni, zatem imamo nevernike in svetohlince na položajih vodenja držav … Ko imamo vsa ta prepričanja in verovanja ter doktrine, kako lahko pričakujemo, da bo Allah tem ljudem dal zmago, če pa obstajajo vse te prepreke in niso izpolnjeni sebebi (povodi), ki vodijo k zmagi?

Za kaj se ti ljudje borijo? Povsem jasno je, da se borijo za določene tuzemske zadeve.

Torej, kakšna je metodologija in nazor vlade v Gazi, Hamasa? Vse to razberemo v njihovih izjavah. Sami pravijo, da se borijo za vzpostavitev demokracije in nacionalne palestinske države. To so njihove besede. Bodimo iskreni sami s sabo. Ali je to nekaj, čemur bo Allah pomagal. Ali se Hamas bori za Allahov zakon in da bo Allahova beseda najvišja, ali se borijo za nekaj povsem drugega.

Za kaj se borijo? To so vprašanja, katere muslimani, pripadniki ehli-sunneti vel-džemmat znajo postaviti in tudi odgovoriti, saj se zavedajo, s katerimi sebebi (povodi) prihaja Allahova pomoč.

Poleg tega se je treba vprašati, s kakšnim namenom iranske rafidije podpirajo Hamas? Nikar ne mislite, da to počnejo, ker imajo radi Palestince in jih želijo zaščititi. To je zanje politična zadeva in rafidijski kleriki so glede tega povsem iskreni in jasni. Zanje so Palestinci le priročno žrtveno jagnje za večanje političnega vpliva Irana v regiji in uresničitev sanj o ponovni vzpostavitvi velike Perzije. In kdo lahko garantira, da se rafidije ne bodo povezale z sovražniki islama nekoč v prihodnosti, kot vemo iz zgodovine, da se je to zgodilo že večkrat, kakor na primer v prej omenjeni situaciji z Mongoli.

O arabskih tiranih in njihovi strahopetnosti ter izdaji muslimanov pa je brez pomena izgubljati besede. 

Zaradi vse te dinamike, ki je zahodnjakom in tudi običajnim muslimanom, ki živijo na Zahodu, povsem nerazumljiva in se je sploh ne zavedajo, ta zadeva postane zelo nejasna kot motna reka po dežju.

To je drug pogled na to situacijo.

Vse to seveda na nikakršen način ne pomeni, da ne podpiramo naših bratov in sester v Gazi in na Zahodnem bregu. Samo idiot, tepec in lažnivec bi lahko pomislil in rekel kaj takega.

Samo ker izpostavljamo resnico, da Allah pomaga le tistim, ki so resnično fisebilillah, ne pomeni, da smo na strani sionistov. Izpostavljamo, kaj je potrebno za zmago, kakšni pogoji se morajo izpolniti in kakšne so zakonitosti v Allahovem stvarstvu na zemlji. Vse to je omenjeno v Kur'anu in Sunnetu ter govorih učenjakov z globokim znanjem in razumevanjem. Tako se stvari analizirajo in najdejo rešitve, ne pa s kričanjem na demonstracijah in bojevanjem iz nacionalizma. Moramo biti iskreni in tudi samokritični. Včasih je potrebno narediti drastične premike za uspeh. To je enako kot če oseba pride k zdravniku, ki namesto potrebne rešitve pacienta le emocionalno pogladi po ramenu in mu reče, da bo vse v redu, učinkovit postopek zdravljenja pa skrije pred pacientom, da se mu morda ne bi zameril.

Te situacije moramo muslimani zdraviti z ustreznim postopkom, katerega nam je predpisal Allah v Svoji knjigi in preko Svojega poslanca ﷺ. Zdravila ne bomo našli v evropskih državah, niti Kitajski ali Rusiji, še manj v Združenih narodih. Potrebno se je prenehati slepiti.

Tretja stvar je, kakšna je korist od napada na civiliste, kar počnejo nekatere skupine, saj nato sledijo povračilni ukrepi v obliki bombardiranja, ko dobesedno zravnajo celotna področja? Kje je v vsem tem razum in korist? Kakšno korist imajo od tega muslimani? Kje je tukaj borba, da bo Allahova beseda najvišja? To nima nikakršnega smisla. Ponovno, če postavimo emocije na stran in se vprašamo, kakšna je korist teh in podobnih napadov, vidimo, da ni nobene koristi, prav nasprotno je rezultat le še večje število pobitih in zatiranih muslimanov.

Res je, da se v času pisanja teh vrstic Hamas relativno efektivno upira na bojišču. Več kot očitno je, da so zelo dobro pripravljeni na ofenzivo IDF-a v obliki mobilne obrambe, učinkovitih zased in tudi nepopustljivosti v direktni konfrontaciji, vendar se med to uspešno obrambo trupla palestinskih civilistov in otrok iz dneva v dan kopičijo vse višje. Izraelcev in sionistov ne zanimajo življenja otrok in Palestincev na splošno, to je jasno razvidno iz njihovih govorov. Tudi če Hamas nekako odbije vojaško ofenzivo IDF-a, kaj se bo zgodilo potem. Kdo bo ponovno zgradil domove in infrastrukturo? Kakšen sistem bo Hamas vzpostavil? Ali bodo vzpostavili Allahov zakon? Torej, kakšna korist leži v tej situaciji za muslimane?

Seveda je po drugi strani res, da ima v vsem tem Hamas moralno superiornost nad Izraelom, kajti Gaza je bila vsaj desetletje efektivno zapečatena v neke vrste samoupravljajoče koncentracijsko taborišče, a če govorimo o kratkoročni goli koristi, zlahka opazimo, da je ni, zlasti če IDF uspe poraziti Hamas in okupira celotno Gazo.

Poleg tega so te skupine, kot je Hamas, voda na mlin Izraelu. Sionisti potrebujejo Hamas bolj kot si mislimo, saj imajo na ta način neprestanega sovražnika. Pomislite, če Palestinci sprejmejo vse zahteve Izraela in položijo orožje. Ali mislite, da bi Izraelu to ustrezalo. Izrael je od samega začetka ekspanzionističen projekt, ki zahteva državo od Evfrata do Nila. Ali mislite, da je Izrael zadovoljen s temi trenutnimi mejami?! Izrael potrebuje Hamas ali neko drugo takšno relativno šibko skupino, da ima vedno priročen razlog za ekspanzijo in napad. Izrael potrebuje konstantno grožnjo in sovražnost, samo da ni prevelika. To je njihova taktika in trik, nato pa vidite vse te krokodilje solze, ko pride do nekega napada, a od samega začetka so najbrž komaj čakali, da se zgodi. Poleg tega, če se oseba zaveda protokola Hanibal, ki nalaga, da Izrael sovražniku ne sme dopustiti zajetja talcev tudi pod ceno, da talca ubije Mosad ali IDF, se je potrebno dvakrat vprašati, koliko teh civilistov je 7. oktobra pobil Hamas in koliko IDF. Vendar se vse to večinoma lepo preprosto in priročno pomete pod medijsko preprogo.

In ni dvakrat za reči, da bodo v kratkem tudi v Evropi kakšni napadi, ko se bo našel nek emocionalen tepec, ali pa bodo obveščevalne službe močnejših držav organizirale kak false-flag napad kot v preteklosti, kajti teren in situacija je plodna za kaj takega. Allah najbolje ve, kaj bo v naslednjih mesecih in letih.

Edino kar vemo je, da se bodo vse te skušnjave povečevale do prihoda Dedžala, kakor je do nas prišlo v hadisu preko Enesa ibn Malika, da bo vsaka skušnjava hujša od prejšnje in da ne bo premora med njimi. Takoj ko ena mine, se pojavi druga.

Vidimo, da se počasi že dogaja prav to. Oseba, ki ima čvrsto znanje in prepričanje, se bo s temi skušnjavami znala soočiti. Osebo, ki deluje le na osnovi emocij, pa bo nosilo kot jesenski list v vetru in zelo verjetno bo takšna oseba tudi sledila Dedžalu, saj ga zaradi nerazumevanja vere, monoteizma in sveta ter Allahovih zakonitosti v svetu, ne bo prepoznala.

Kot vemo mu bodo sledili rafidije (ši'iti), havaridž (ekstremna sekta v islamu) in ena skupina judov, medtem ko mu druga skupina judov ne bo sledila; in ta ločnica med dvema skupinama judov se že danes jasno vidi.

Kaj lahko muslimani storimo za muslimane v Palestini? Lahko jim pomagamo z du'a (prošnjo oz. molitvijo) Allahu, predvsem v zadnji tretjini noči, ko je večja verjetnost, da bo molitev uslišana. Lahko pomagamo s humanitarno pomočjo in denarjem, katerega bomo pošiljali preko legitimnih kanalov človekoljubnih organizacij, da si ne bi nakopali nepotrebnih težav s strani oblasti tu na Zahodu. Obvezno moramo bojkotirati izraelska podjetja in njihove izdelke ter tudi podjetja, ki podpirajo Izrael. Lahko tudi prosimo Allaha, naj voditelje teh državic na Bližnjem vzhodu usmeri v islam, da bodo počeli, kar je pravilno po islamskem razumevanju.

Dejstvo je, da bo to dolga in trnova pot, tega pa večina noče sprejeti. Zakaj? Zato ker ljudje niso vzgojeni in podučeni na monoteizmu. Zato ker ljudje niso vzgojeni v razumevanju in potrpežljivosti.

In človek prosi za zlo, kakor prosi za dobro. Človek pa je vedno prenagljen. (Kur'an; 17:11)

Človek je ustvarjen tako, da teži k naglici. Dal vam bom videti Svoje dokaze, zato ne hitite. In govorijo: “Kdaj se bo izpolnila ta obljuba, če ste res iskreni?” (Kur'an; 21:37-38)

Zato potrpi, kajti resnično bo konec v prid bogaboječim. (Kur'an; 11:49)

Na žalost je danes večina muslimanov praznih, le posoda katero lahko napolniš s čimerkoli si želiš, predvsem z emocijami, a najlažji način za manipulacijo je prav preko emocij. Iz tega razloga, ko z nekim običajnim muslimanom govoriš o teh zadevah, kot po pravilu dobiš emocionalno reakcijo, zato ker ne razume, da v Allahovem stvarstvu obstajajo zakonitosti, ki se morajo izpolniti, če želiš doseči neko stvar.

Vzemimo za primer pogoje za uslišanje molitve. Vsi vemo in splošno znano je, da Allah ne bo uslišal molitve, če je hrana in obleka osebe, ki moli, haram (prepovedana). Torej če ima prepovedan vir premoženja in če uživa v prepovedani hrani. Oseba brez razumevanja bi lahko rekla: Allah lahko usliši tudi takšno molitev. Res je, vendar Allahova zakonitost nalaga, da takšne molitve Allah ne bo uslišal. In tako je z vsemi stvarmi. Morajo se izpolniti pogoji v Allahovem stvarstvu zakonitosti.

Enako je v tej celotni situaciji. Če se ne izpolnijo pogoji in sebebi (povodi) za zmago, potem zmage ne moremo pričakovati. Obstajajo poti in sredstva, vzroki in posledice, tega pa nočejo videti niti slišati, ker večini muslimanov namesto razuma vladajo surove gole emocije. To je razlika med osebo, ki vlada svojim emocijam in osebo, kateri vladajo njegove emocije.

Zato za običajno, nepodučeno osebo zadeva postane zelo nejasna in motna, saj nima čvrstih temeljev, na katere bi se lahko naslonila. Za takšne osebe se vse vrti okrog strasti in emocij, razum pa v tem ne igra nobene vloge. Vendar za osebo, ki sledi Kur'anu in Sunnetu, v vsem tem ni nejasno nič, kajti o vsem tem smo direktno obveščeni v Razodetju.

Za zaključek naj povem, da muslimani ne bomo žrtvovali ali se odpovedali svoji veri, prekršili vse možne predpise, da bi se na nek način povezali z neislamskimi koncepti na nekih demonstracijah ali čemu podobnemu. Naša pot je jasna, pot do zmage in uspeha je jasna, zato ne bomo kompromitirali našega verovanja za neko kratkoročno navidezno korist, a v samem bistvu ni v tem nikakršne koristi.

Ko se bo vzpostavila resnična islamska oblast, se ji bomo pridružili, nikakor pa se ne bomo pridružili in podpirali skupin, ki temeljijo na arabskem nacionalizmu. Korakanje in kričanje nacionalnih sloganov ni od Allahove vere, mahanje z nacionalnimi zastavami ni od Allahove vere, dovoljevati ženskam prosto mešanje z moškimi na demonstracijah ni od Allahove vere, petje in igranje glasbe na protestih ni od Allahove vere. Tako nikoli ne boste spremenili ničesar.

Po drugi strani lahko razumem, zakaj so se množice na protestih odločno postavile v bran Palestincem. Skoraj vsa ljudstva so v zgodovini na takšen ali drugačen način doživela zatiranje in okupacijo ali kolonizacijo. Iz tega razloga ni težko razumeti Ircev, ko sočustvujejo z Palestinci, saj so podobno doživljali s strani Britanskega imperija, ali Južnoafričanov, ki so prav tako preživeli apartheid, na protestih je celo videti plese staroselskih Američanov, t. i. Indijancev, ki prav tako vedo, kaj pomeni biti zatiran s strani kolonistov.

Vendar dejstva ostajajo. Ko so napadli Irak in Afganistan so bili po evropskih mestih ogromni protesti. Ali so kaj spremenili?! Ničesar! Koliko ljudi je umrlo v teh državah in v kolikšni meri so destabilizirali regije?! Te vojne in okupacije so trajale dlje kot prva in druga svetovna vojna skupaj. Ali so protesti kaj spremenili?! Dokler politiki finančno podpirajo to sionistično tiranijo, ne boste s protesti spremenili ničesar. Vsa ta okupacija in apartheid se dogaja že 70 let in nič se ni spremenilo. In ne bo se spremenilo, dokler se množice muslimanov ne podučijo o Kur'anu in Sunnetu, o monoteizmu in pogumu. Poleg tega, zakaj nihče ni podpiral muslimanov, ko so dejansko želeli vzpostaviti Allahov zakon v Iraku in Siriji. Takrat so bili vsi tiho. Zakaj so muslimani in ti človekoljubni nemuslimani tiho, ko še dandanes muslimanke z otroki živijo v koncentracijskih taboriščih v šotorih brez najosnovnejših življenjskih pogojev? Zakaj zanje ni bilo niti enega protesta? A ko je treba protestirati iz nacionalizma, so vsi v prvih vrstah demonstracij in si dvigujejo rejtnige na pogovornih oddajah. Zakaj ta razlika? Zato ker je to družbeno sprejemljivo in ker se zavedajo, da zaradi tega ne bodo zašli v težave, kot bi zašli, če bi podpirali muslimane, ki se borijo, da bi bila Allahova beseda najvišja. Toliko o hrabrosti in pravilnem razumevanju islama takšnih ljudi.

Kar se trenutno dogaja v Palestini je resna zadeva. Ljudje umirajo levo desno, vendar iskreno rečeno nismo presenečeni, kajti Izrael to počne že 70 let. Za muslimana to ni nikakršno presenečenje. Za sioniste življenje palestinskega otroka ne pomeni nič. To so sami že večkrat dokazali z ubijanjem nosečnic ob ''opravičilu'', da tako ubiješ dva terorista in podobno. Ali z rezanjem trebuhov nosečnic v pokolih Deir Jasin leta 1948 ter pobiranjem stav, ali je zarodek moškega spola ali ženskega. Ali mislite, da je takšnim osebam mar za nekaj tisoč mrtvih otrok?! Vse te konvencije in mednarodni sporazumi ter mednarodno pravo zleti skozi okno, ko se nek voditelj odloči zatirati muslimane. Takrat jim ni težko kršiti teh zakonov, katere so si izmislili sami. Ko gre za nekega muslimana, takrat je dovoljeno vse. In roko na srce, niti to nas ne preseneča. Kako lahko musliman zaupa takšnim voditeljem in se k njim obrača za pomoč?!

Kako, ko pa v primeru zmage nad vami, ne bi upoštevali ne sorodstva ne sporazuma?! Dobrikajo se vam s svojimi usti, vendar njihova srca to zavračajo, kajti večina njih so iztirjenci s Poti resnice. (Kur'an; 9:8)

Prav to sedaj vidimo v Gazi in prav to smo gledali v Afganistanu in Iraku, Guantanamu in waterboardingu. Nešteto vojnih zločinov in kršitev mednarodnega prava; ali res naivno pričakujete, da bo nekdo za to odgovarjal na nekem človeškem evropskem sodišču?!

Ali mislite, da boste takšne ljudi porazili z votlim arabskim nacionalizmom?! Zakaj so Arabci, katere je vodil prav ta arabski nacionalizem, izgubili vse vojne z Izraelom? Zato ker to ni boj fisebilillah, temveč je boj fisebilli-tagut, ker je že namen sam v osnovi napačen.

Ni prisile v vero, saj je razlika med Pravo potjo in zablodo jasna. Kdor zavrača  taguta (tj. lažno božanstvo in neislamski koncepti ter ideologije) in veruje v Allaha, se je oprijel najčvrstejše vezi, ki se ne bo prekinila. In Allah sliši vse, je Vseveden. Allah je zaščitnik tistih, ki verujejo, vodi jih iz tèma v svetlobo. Zaščitniki tistih, ki ne verujejo, pa so taguti; vodijo jih iz svetlobe v tème. Takšni so pripadniki Ognja, v njem bodo večno. (Kur'an; 2:256-257)

Te arabske države bodo ponižane vse dokler se ne obrnejo v smer, kjer so v preteklosti že imeli ponos, to pa je samo islam in nič drugega.

Prosim Allaha, naj pomaga in zaščiti muslimane v Palestini, naj jim olajša in podari izhod iz te situacije. Prosim Allaha, naj v islam usmeri voditelje Arabcev, ali pa naj te voditelje uniči in na njihovo mesto pripelje muslimane, ki se ne bodo bali graje Zahoda in Vzhoda, da bo Allah preko njih rešil muslimane v Palestini od tega sedemdesetletnega zatiranja.