OPUSTITEV MOLITVE

Molitev je drugi steber islama po šehadetu la ilaha illallah, tj. pričanje, da nihče nima pravice biti čaščen poleg Allaha. S prvim stebrom vstopimo v islam, z drugim stebrom pa v islamu ostanemo. Ko oseba zapusti molitev, sama sebe postavi v zelo resen in nevaren položaj. Allah v Kur’anu pravi:

Za njimi pa so prišli slabi nasledniki, ki so opustili molitev in sledili strastem. Ti se bodo kmalu srečali s kaznijo za njihovo zablodo. Razen tisti, ki se pokesajo, verujejo in opravljajo dobra dela, takšni bodo vstopili v Raj in ne bo jim storjena nikakršna krivica. (Kur'an; 59-60)

Naš Gospodar, Slavljeni in Vzvišeni je rekel tudi:

In gorje molivcem, tistim, ki so do svojih molitev nemarni. (Kur'an; 107:4-5)

Ibn Kesir v svojem Tefsirju pri pojasnitvi tega verza beleži predajo od Sad ibn Vekkasa: ''Vprašal sem Allahovega poslanca sallallahu alejhi ve sellem, kdo so tisti, ki so do svojih molitev nemarni, pa je odgovoril: 'To so tisti, ki svojih molitev ne opravljajo pravočasno.' ''

Poleg tega je Allah v Kur’anu omenil pogovor, ki bo potekal med prebivalci Raja in prebivalci Pekla:

''Kaj vas je pripeljalo v Sekar (tj. mesto v Peklu)?'' Rekli bodo: ''Nismo bili od tistih, ki so molili.'' (Kur'an; 74:42-43)

Od povodov (sebebov), da oseba vstopi v Pekel in nase prikliče Allahovo jezo, je opustitev molitve.

Tudi Poslanec Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem, je v številnih hadisih opozarjal na pomembnost molitve.

Imam Et-Tirmizi je zabeležil predajo, ki je avtentična (sahih) pod pogoji Imama Muslima, da je Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem rekel: ''El-ehed (tj. pogodba, zaveza) med nami (muslimani) in njimi (nemuslimani) je salah (tj. molitev). In kdor ga zapusti, ne veruje!''

Poslanec Muhammed sallallahu alejhi ve sellem je rekel tudi: ''Kdor (namerno) zapusti asr molitev (ikindija), vsa njegova dobra dela bodo izničena.'' (zabeležil El-Buhari)

Poslanec Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem, je rekel: ''Med človekom in širkom (mnogoboštvom) ter kufrom (nevero) je zapustitev molitve.'' (zabeležil Muslim)

Obstaja predaja od Omarja ibn El-Khattaba, katero sta zabeležila Ibn Ebi Šejbe v svojem Mussenefu in Abdur-Rezzak v svojem Mussenefu z avtentično (sahih) verigo prenašalcev: ''Nima deleža v islamu, kdor zapusti molitev.''

Imam Ez-Zehebi je prenesel in Et-Tirmizi zabeležil, da je El-Džurejri od Abdullaha ibn Šekika, ki je bil tabi'i, kar pomeni, da je srečal in se učil od družabnikov Poslanca Muhammeda, sallallahu alejhi ve sellem, prenesel, da je rekel: ''Družabniki Allahovega poslanca, sallallahu alejhi ve sellem, niso videli zapustitev kateregakoli dela kot kufr (nevero), razen molitev.'' En-Nevevi je verigo prenašalcev v svoji Medžmu'i ocenil kot sahih.

To pomeni da ashabi nobenega vidnega dejanja niso smatrali kot nevero (kufr), razen če je oseba zapustila pet dnevnih molitev.

Molitve ne smemo jemati tako lahkotno: prestavljanje in klanjanje izven zanjo določenega časa, biti len pri opravljanju, je povod za uničenje in propad. Razmišljajte o molitvi, ohranjajte molitev in negujte svojo molitev, nikakor je ne zapuščajte!

Če zapustiš molitev, samega sebe postavljaš na rob peklenskega brezna.

Molitev je tvoja vez z Allahom.

Tudi če ste v šoli nimate izgovora, saj je molitev pomembnejša od mnenja sošolcev in učiteljev.

Tudi če ste v službi nimate izgovora, saj je molitev večja od plače, ki jo dobite v službi.

Ne igrajte se z molitvijo, saj to ni nikakršna šala in nikakršno prostovoljno dejanje v islamu – pet dnevnih molitev je stroga obveza.

Molitev je razlika med imanom in kufrom. Stvar, ki nas razlikuje od mnogobožcev in nevernikov je molitev, kakor nas je obvestil Poslanec Muhammed sallallahu alejhi ve sellem. Če pa želite biti enaki kot oni, potem se ne čudite, ko boste z njimi pristali v Sekarju, kakor nas je Allah obvestil v Kur'anu.