ALI JE ISLAMSKI ŠERIAT KRUT?

Odkod ta obtožba sploh prihaja? Včasih odgovor prihaja od nas samih. Nekateri muslimani še sami ne vedo, kaj točno vse šeriat zajema, ali pa ga sami ne znajo pravilno predstaviti drugim. Pogosto se zgodi, da oseba reče: ‘’Moramo vzpostaviti šeriat, amputirali bomo roke kradljivcem,’’ in podobno. Tako nekateri predstavljajo šeriat z enim najstrožjih predpisov, medtem ko je ogromno sladkih in nežnih islamskih predpisov, recimo borba proti korupciji in podkupovanju, deljenje miloščine osebam, katerim zares pripada, brezplačna oskrba za sirote in ostarele, brezplačna zagotovitev energetskih sredstev za fizične osebe, brezplačna voda za fizične osebe, kajti vse to spada pod dolžnosti države, in še številne druge stvari.

Zakaj predstavljamo šeriat edinole s kazenskim pravom, medtem ko tega ne počnemo z drugimi družbeno-političnimi sistemi. Vzemimo za primer demokracijo. Ali ste kdaj slišali, da demokracijo predstavljamo na tak način: ‘’Vzpostavili bomo demokracijo, preganjali bomo kradljivce, morilce iz koristoljublja bomo zaprli za 30 let,’’ in podobno. Ali če bi nek ameriški predsednik rekel: ‘’Potrebno je vzpostaviti demokracijo in električni stol za morilce.’’ Nikoli ne bomo slišali, da bi nek voditelj promoviral demokracijo z omenitvijo njenega najstrožjega dela.

To je kot bi rekli, da obstaja zelo lepa palača s čudovito notranjo opremo, urejenim dvoriščem in prelepimi vrtovi ter sprahajališči, vendar je okoli nje kovinska ograja, morda kak jarek, nadzorne kamere in ducat stražarjev. Torej, meje so strašne, palača pa je lepa. Ali boste lepoti palače sodili po električni ograji, ki jo varuje?!

Točno tako je z islamskim šeriatom (zakonodajo) in v samem bistvu z vsakim šeriatom (zakonodajo) v vseh sistemih na svetu. Kazni morajo biti strašne, pravzaprav so vzpostavljene z namenom ustrahovanja, saj v nasprotnem primeru nihče ne bi spoštoval nobenega zakona in predpisa. Če so kazni premile, potem ljudje na splošno ne spoštujejo zakona. Tako je v vseh sistemih.

Zaradi nekaterih predpisanih kazni nekateri ljudje morda mislijo, da je islamski šeriat krut, a če pogledate podrobno, izpod sve te negativne medijske propagande in tudi izpod napačnega predstavljanja nekaterih muslimanov, vidite, da je daleč od krutosti.

Vzemimo za primer kazen za prešuštvo. Če na islamskem sodišču želimo nekoga obsoditi za prešuštvo in posledično izvršiti kazen, je to skoraj nemogoče storiti; določbe za izvršitev kazni je skoraj nemogoče izpolniti. V zgodovini ni bilo niti enega zabeleženega primera, da so bile štiri priče, ki so na lastne oči videle človeka prešuštvovati in da je bila na tej osnovi izvršena kazen. V vseh primerih – in bilo jih je le peščica – je človek pričal sam proti sebi, saj so določbe za izvršitev kazni tako stroge, da jih je skoraj nemogoče izpolniti; in podobno je z vsemi določbami za stroge kazni. Naprimer kazen za kradljivca se v času splošne lakote ali v času slabih materialnih pogojev omili ali začasno opusti do izboljšanja pogojev življenja. Poleg tega se tudi pričanje proti samemu sebi močno odstvetuje.

Poslanec Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem, je v verodostojnem hadisu, ki so ga zabeležili Muslim, Imam Ahmed, Ebu Davud in En-Nesa’i, rekel: ‘’Nesporazum poravnajte med seboj, ker če pride do mene (kar je danes ekvivalent za islamsko sodišče), potem moram izvršiti kazen (saj ne morem spremeniti zakona).’’ Islam spodbuja glajenje spora brez vpletanja sodišča in brez kaznovanja. Seveda ta poravnava ne pomeni samovoljnega izvrševanja kazni, da človek zakon vzame v svoje roke, temveč dogovor, čemur bi danes rekli mediacija. Tukaj vidimo še eno pomembno točko: niti Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem, kaj šele nekdo na nižji stopnji avtoritete od njega, nima pravice spremeniti predpisanega islamskega zakona ali predpisa. 

Učenjaki prvih treh generacij (selef-u-salih, dobri predhodniki) so pogosto govorili: ‘’Kdor je storil greh v tajnosti, naj se pokesa v tajnosti. In kdor je storil greh javno, naj se pokesa javno.’’ Tukaj vidimo, da islam ne spodbuja razkrivanja svojih prestopkov in pričanja proti samemu sebi za vsako ceno.

Če bi bil šeriat krut in bi imel nekakšno dnevno kvoto za prelivanje krvi, ki mora biti izpolnjena, potem bi islam spodbujal k pričanju proti samemu sebi v smislu, da moramo za vsako ceno oditi na sodišče in se predati ter priznati greh. Ljudi bi se vleklo na sodišče in kaznovalo vsakodnevno.

Ibn Abbas, eden od najbolj učenih Poslančevih družabnikov, je rekel: ‘’Če je napaka storjena v tajnosti, škodi le tistemu, ki jo je storil.’’

Poslančeva žena Aiša je rekla: ‘’Odrinite predpisano kazen z dvomom,’’ kar pomeni, da je bolje ne kaznovati človeka, če obstaja tudi najmanjši dvom v njegovo krivdo.

Sedaj poglejmo še en praktičen primer, ki je zabeležen v večjem številu hadiskih zbirk in tudi številnih knjigah zgodovine (tarih). K Poslancu Muhammedu, sallallahu alejhi ve sellem je prišel musliman z imenom Maiz, ki je storil prešuštvo. Kazen za prešuštvo je v islamu stroga. Torej ta Maiz je prišel in se predal.

Če bi bil islamski šeriat krut, bi bila kazen izvršena takoj, saj bi se muslimani veselili nad izvršitvijo kazni, kajne? Muslimani so krvoločni, želijo kri, kajne? Poglejmo, kaj se je zgodilo.

Ko je Maiz rekel Poslancu Muhammedu, sallallahu alejhi ve sellem: ‘’O, Allahov poslanec, storil sem zina (tj. prešuštvo),’’ se je Poslanec Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem obrnil stran od njega. Zakaj? Daje mu priložnost, da si premisli. Pa je Maiz prišel z druge strani in ponovil besede: ‘’O, Allahov poslanec, storil sem prešuštvo.’’ Poslanec Muhammed, sallallahi alejhi ve sellem se je zopet obrnil stran od njega. Maiz je še enkrat prišel pred njega in ponovil besede, Poslanec Muhammed, sallallahi alejhi ve sellem, pa se je še enkrat obrnil stran od njega. Ko je četrtič prišel pred njegov obraz in ponovil besede: ’’O, Allahov poslanec, storil sem prešuštvo,’’ ga je vprašal: ‘’Ali si nor (tj. neprišteven)?’’ Maiz je odgovoril, da ni. Potem ga je vprašal: ‘’Ali si poročen?’’ Maiz je pritrdil. Nato je Poslanec Muhammed sallallahu alejhi ve sellem vprašal Maizovo pleme: ‘’Kakšen je Maiz med vami?’’ Odgovorili so: ‘’On je izmed dobrih.’’

Poslanec Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem se želi prepričati, da Maiz ni neprišteven, pokvarjen, lažnivec, itn.

Nato nadaljuje: ‘’Morda si to žensko le poljubil.’’ Zakaj Poslanec Muhammed sallallahu alejhi ve sellem to dela? Zakaj ga ignorira in mu nato še sam išče izgovore? Z namenom, da si Maiz premisli, odide domov in se pokesa ter obdrži življenje. Maiz je odgovoril, da ni samo poljubil ženske. V nekaterih predajah se omenja, da je Poslanec Muhammed sallallahu alejhi ve sellem rekel svojim družabnikom, naj preverijo Maizov zadah, če je morda pijan, kar bi bila olajševalna okoliščina.

Vsi ti izgovori, da se ne bi izvršila kazen.

Nato ga je Poslanec Muhammed zelo natančno vprašal, kaj se je zgodilo, Maiz pa je odgovoril: ‘’Od te ženske sem dobil, kar mož dobi od svoje soproge.’’

Koliko priložnosti je Maiz dobil? Če bi bil islamski šeriat krut pri izvrševanju kazni, potem ne bi dobil nobene priložnosti.

Ko je bila kazen izvršena, je Poslanec Muhammed sallallahu alejhi ve sellem odšel do človeka, ki je Maiza nagovoril, naj se preda in mu rekel: ‘’Kako grozno stvar si storil! Bolje bi bilo, če bi ga prekril s svojim ogrinjalom.’’

Kaj torej vidimo v tem primeru. Če islamski šeriat pogledamo površno, se nam morda lahko zazdi, da je krut in neusmiljen. Če pa pogledamo podrobno, izpod vse te negativne propagande in izpod neznanja muslimanov, vidimo povsem drugačno sliko. Kazen je resda stroga, a kdaj je pravzaprav sploh možnost za njeno izvršitev.

Morda še najbolj zanimiv je zaključek tega primera in dogodka. Poslanec Muhammed sallallahu alejhi ve sellem je nato dal poklicati žensko, s katero je Maiz storil prešuštvo, saj sta za spolni odnos potrebna dva, moški in ženska. Ko je prišla do njega, ji je rekel le eno besedo: ‘’Odidi.’’ Zakaj jo je poklical? Zato da ljudem pokaže pravilno delovanje sodišča. Zakaj jo je izpustil? Zato ker ni bilo dovolj dokazov proti njej. Ženska ni predala same sebe, ni priznala prestopka, niti ni bilo štirih prič proti njej, temveč le ena priča, tj. Maiz.

Ta dogodek jasno določa metodologijo delovanja islamskega sodišča in s tem primerom natančno lahko postavimo v kontekst besede Poslančeve žene Aiše, ko je rekla: ‘’Odrinite predpisano kazen z dvomom,’’ zaradi pomembnega načela v islamskem pravu: bolje je izpustiti krivega zaradi dvoma, kot po krivem obsoditi nedolžnega.

Ko islamski šeriat pogledamo preko učenj in prakse selefa (prvih treh generacij) in preko knjig halefa (naslednjih generacij), vidimo da je daleč od krutosti, vendar hkrati tudi ne moremo reči, da je islamski kazenski sistem blag. Če bi moral z le eno besedo opisati islamsko zakonodajo, bi bila ta beseda pravičnost. Šeriat je milosten do dobrih, pravičnih in poštenih ter strog do zločincev, prevarantov in razvratnežev, in zato nam postane povsem jasno, zakaj so današnji evropski politiki in arabski tirani tako ostro nastrojeni proti njemu. Za običajnega človeka, tudi za nekega poštenega nemuslimana, se po vzpostavitvi islamske zakonodaje ne bi prav veliko spremenilo v smislu vsakdana, le zadihal bi lažje v smislu materialnih in finančnih pritiskov.