Prošnja za odpuščanje za storjene grehe se pogosto omenja skupaj s kesanjem, tako da v tem primeru istigfar pomeni prošnjo za odpuščanje z jezikom, tevba pa pomeni trdno odločitev srca in namero telesnih organov, da prenehajo s preteklimi grehi.
Vzemimo le dva kur'anska verza o kesanju, čeprav nam bo, če
smo iskreni verniki, zadostoval že eden.
In vsi se pokesajte Allahu – o, verniki, da bi tako lahko
uspeli. (Kur'an; 24:31)
S tem verzom, razodetim v Medini, Vzvišeni Allah nagovarja
vernike in jim naroča, naj se Mu pokesajo. Ta zapoved prihaja potem, ko so
verjeli, trpeli pod rokami mnogobožcev, naredili hidžro in se borili v bitkah.
Torej po vsem tem trudu in preizkušnjah, jim Allah zapoveduje, naj se pokesajo,
da bi še dodatno očistili sebe in svoja dela.
In drugi verz:
In tisti, ki se ne pokesajo, so nepravični. (Kur'an; 48:11)
Tako lahko rečemo, da je Allah razdelil vse ljudi na dve
vrsti: tiste, ki se kesajo za svoje grehe, to so tisti, ki bodo dosegli, kar
hočejo, in tiste, ki se ne kesajo, to so tisti, ki so nepravični predvsem do samega
sebe.
Če je človek grešil samo proti Allahu, obstajajo predpogoji
za veljavnost njegovega kesanja: iskreno kesanje srca za storjeni greh,
opustitev nadaljnjega greha in trdna odločitev, da se to ne bo nikoli več
ponovilo.
Brez kesanja srca ni veljavnega kesanja, kajti nekesanje in
neobžalovanje za slabo dejanje je najboljši dokaz, da je človek s tem zadovoljen
in pripravljen, da ga ponovi.
Če pa je nekdo grešil tudi proti drugemu človeku, je za
veljavnost njegovega kesanja nujno, da z njim obračuna, da popravi, kar je
pokvaril in se mu opraviči, saj je Allahov poslanec, sallallahu alejhi ve
sellem, rekel: "Kdor je storil krivico svojemu bratu in mu oškodoval
lastnino ali obraz, naj se mu opraviči še danes, preden (na Sodnem dnevu) izginejo
zlatniki in srebrniki ter ostanejo samo dobra in slaba dela!"
Greh proti drugi osebi pomeni kršitev dveh pravic: ene proti
Allahu in druge proti človeku.
Sedaj se sprašujem, najprej sebe in potem vas, ali želite
biti še boljši in na še višji stopnji pri Allahu, kot ste trenutno? V tem
kontekstu šejhul-islam Ibn Tejmijje pravi: "Res je, da se nekateri
spokorniki ne vrnejo na položaj, na katerem so bili. Res je tudi, da se
nekateri spokorniki ne samo vrnejo na položaj, na katerem so bili, ampak
dosežejo višji položaj in postanejo boljši, kot so bili pred storjenim grehom.
Najboljša potrditev za to je, da je (Poslanec) David, alejhi selam, postal
boljši po kesanju."
Pravzaprav vsi vemo, kako pomembna je tevba in kako Allah
z njo dviguje stopnje, vendar si kljub temu preberimo nekaj nasvetov selefa,
tj. dobrih predhodnikov iz prvih generacij po Poslancu Muhammedu, sallallahu
alejhi ve sellem.
Aiša je rekla: "Blagor tistemu, ki v svoji knjigi dejanj
najde, da je pogosto prosil za odpuščanje grehov."
Ali ibn Ebi Talib je rekel: "Allah ne bi navdihnil
svojega sužnja (tj. človeka), da išče odpuščanje za storjene grehe, če bi ga
nameraval kaznovati."
Katade je rekel: ''Ta Kur'an vas bo vodil do vaših bolezni in
do vaših zdravil. Vaše bolezni so grehi, vaša zdravila pa iskanje odpuščanja.''
Hasan El-Basri pravi: "Iskreno kesanje od greha je
človekovo obžalovanje za to, kar je minilo, in trdna odločitev, da nikoli več
ne stori grehov, ki jih je storil."
El-Kelbi pravi: "Iskreno kesanje od grehov je, da oseba
prosi za odpuščanje z jezikom, se pokesa s srcem in se v prihodnosti odreče
njihovemu početju s katerim koli telesnim organom."
Sa'id ibn El-Musejjib pravi: "Iskreno se pokesati grehov
pomeni svetovati sebi, naj jih ne stori več."
Kako nas ne boli srce, ko delamo nekatere velike grehe, saj
je selef rekel, da človek dobi občutek, kako se mu glede na težo greha od
strahu in kesanja trga in para srce.
Ibn Ujejne je Allahove besede:
Zgradba, ki so jo zgradili, ne bo prenehala vnašati dvomov v
njihova srca, vse dokler se njihova srca ne bodo razpočila. Allah pa je
Vseveden in Moder. (Kur'an;
9:110)
Razlagal takole: "To je, dokler ne počijo od kesanja,
ker ni dvoma, da strah pred hudo kaznijo povzroči, da se srce (metaforično)
razcepi in raztrga. To je pomen pokanja srca, omenjenega v verzu, tj. pokanja
iz kesanja in žalost zaradi vsega, kar je človek storil ter strah pred
posledicami, ki bi ga zaradi tega lahko doletele.''
S kesanjem človekovo srce doživi takšno strtost in
zlomljenost pred Allahom, ki je grešnik ne more doživeti na noben drug način in
je včasih niti pobožen človek ne more občutiti. Trganje srca preko kesanja je
nekaj posebnega. Človekov občutek strtega srca, ko stoji pred svojim Gospodarjem,
je vseobsegajoč. Videl je, da je obkrožen z vseh strani in da mu ni preostalo
nič drugega, kot da pade skrušen, ponižen in pokoren pred svojega Gospodarja in
se Mu pokesa.
Vemo, s čim Allah grozi človeku, ki pade v nemimet (prenašanje
tujih besed), gibet (opravljanje), hased (zavist), vsi se tega zavedamo
... Ali še vedno potrebujemo 10 verzov in 10 hadisov o tem?! Ali res
potrebujemo poslušati 5 predavanj na to temo?! Ali ni to nekaj, kar so skoraj
prve stvari, katerih smo se naučili o islamu.
Vzemite to od človeka, ki je veliko grešil in se veliko kesal;
zato se pokesajmo Allahu skesanih src in se opravičimo drug drugemu, če smo grešili
drug proti drugemu, hote ali nehote.
Komentarji
Objavite komentar